Kada phenel o RAJ: „Zaačhen pro droma a rozdikhen tumen a phučen pal o phurikane chodňiki. Dophučen tumen, kaj hin oda lačho drom, a pal leste džan, avke arakhena o odpočinkos prekal tumari duša. Ale on odphende: ‚Na, amen na džas!‘
Mangav tumen, me o Pavol, savo som „kovlejileskro“, sar som tumenca, ale „zoralo“ ke tumende, sar som tumendar dur! Mangav vaš o Kristus, savo hino lačho the kovlejileskro,
Igen radisaľuv, čhaje le Sionoskri! Vičin radišagostar, čhaje le Jeruzalemoskri! Dikh, tiro kraľis avel ke tu, hino spravodľivo a anel o viťazstvo, hino pokorno a avel pro somaris; pro somaricis, pro terno le oslicakro.
Mek sar vakerelas, zaučharďa len andre e žjarivo chmara a andral e chmara prevakerďa ke lende o hangos: „Kada hin miro Čhavo, saves kamav. Andre leste man hin radišagos, les šunen!“
Prekal ola, ko hine bi o zakonos, ačhiľom sar te bi o zakonos – kajte na som bi o zakonos le Devleskro, ale som tel o zakonos le Kristoskro –, hoj te dochudav olen, ko hine bi o zakonos.
Avke o manuša avle te dikhel, so pes ačhiľa. Avle ko Ježiš, a sar dikhle, hoj oda manuš, andral savo gele avri o nalačhe duchi, bešel paš o pindre le Ježišoskre a hino urdo the paš e goďi, chudle pes te daral.
Le Davidoskri giľi pro drom upre andro Jeruzalem. RAJEJA, miro jilo pes na ľidžal upre, mire jakha nane barikane. Na džal mange pal o bare veci aňi pal ola, save miri goďi našťi achaľol.
ov lenge phenelas: „Kade hin o smirom, den te odpočovinel le strapimen manušeske,“ the mek, „kade šaj te arakhel o smirom!“ Ale on na kamenas te šunel.
Miro dad pre tumende thoďa pharo jarmos, ale me pre tumende thovava meksa phareder! Miro dad tumen marelas le bičociha, ale me tumen marava le bare bičoha!‘ “