„Tumen užarenas, hoj skidena upre but, ale skidňan frima. Sar oda anďan khere, me oda rozphurdľom. A soske?“ phučel o Nekzoraleder RAJ. „Bo miro Chramos hino zamuklo. Sakoneske tumendar džal ča pal peskro kher.
Le manušeske, savo leske hino pre dzeka, del o goďaveripen, o prindžaripen the o radišagos. A le binošneske del, hoj te skidel a te sthovel o barvaľipen a paľis te del oleske, ko hin le Devleske pre dzeka. The oda nane pre ňisoste, sar te ča denašľomas pal e balvaj.
Ko ačhela te dživel andral tiri famelija, avela anglal leste te banďol, hoj te chudel jekh rupuňi minca abo jekh kotor maro. Phenela leske: Mangav tut, thov man andre varesavi rašajiko buči, hoj man te el so te chal.“