Bo savore pes mušinas te ačhavel anglo sudno tronos le Kristoskro, hoj peske sako te lel peskro počiňiben vaš oda, so kerďa, medik sas andro ťelos – či lačho, abo nalačho.
Radisaľuv, terne manušeja, andre tiro terňipen, tiro jilo mi radisaľol tire terňipnaskre dživesenge! Phir pal o droma, kaj tut ľidžal tiro jilo the pal oda, so dikhen tire jakha, ale džan, hoj o Del tut vaš oda savoro anela pro sudos.
Vareso ajso kames te kerel? Le binošnes kames te murdarel le čačipnaskre manušeha? Či hino o čačipnaskro manuš ajso sar o binošno? Mi el oda dur tutar! Či o sudcas caľa phuvakro na kerela oda, so hin čačipnaskro?“
O narodi pes choľarde, ale avľa tiri choľi the o časos te sudzinel le mulen a te odmeňinel tire sluhen, le proroken, le Devleskre manušen the olen, ko pes daran tire navestar, le ciknen the le baren; avľa o časos, hoj te zňičines olen, ko ňičinen e phuv.“
Vašoda ma sudzinen ňič anglal, medik na avela o Raj a anela pro švetlos oda, so hin garudo andro kaľipen, a sikavela, so peske gondoľinenas o manuša andro jile. Paľis chudela sako le Devlestar peskro lašariben.
Bo o Del diňa jekh džives, andre savo sudzinela spravodľišagoha calo svetos prekal jekh murš, saves pre oda kidňa avri, a dokazinďa oda savorenge oleha, hoj les uštaďa andral o meriben.“
Ale tu, Daniel, ľiker kala lava andro garuďipen a zapečaťin e kňižka, medik na ela o posledno časos. But džene džana upre tele a o prindžaripen barola.“
Andro posledno časos pre leste avela pro mariben o kraľis pal o juhos, ale o kraľis pal o severos pre leste džala le slugaďenca pro graja, le verdanenca the but loďenca. Avela pro but phuva a predžala prekal lende sar e potopa.
Phenďom mange andro jilo: „Dochudňom bareder goďi, buter sar savore, save angle mande kraľinenas andro Jeruzalem, a miro jilo sikľiľa but goďaveripen the prindžaripen.“