A vičinďa zorale hangoha: „Peľa, peľa tele o baro Babilon! Ačhiľa lestar kher prekal o demona, o than prekal dojekh nažužo duchos, o than prekal dojekh nažužo the džungalo čiriklo, o than prekal dojekh nažužo the džungalo džviros,
„Den te džanel maškar o narodi a džan te vakerel, hazden upre e zastava a den te džanel sakoneske; ma garuven ňič a phenen: ‚O Babilon ela zailo; leskro del o Bel ela ando pre ladž, leskro del o Marduk ela čhido tele. Leskre modli ena pre ladž a leskre sochi perena tele.‘
Našťi te sasťarel avri tiri dukh; tiri rana hiňi igen bari. Dojekh, ko šunela o hiros pal tute, tuke radisaľola, hoj peľal, bo na sas ňiko, ko na dopeľa pre tiro nalačhipen, savo na preačhehas te kerel.
Ale jekhvareste tel jekh džives pre tu avena soduj kala veci: merena tuke o čhave a ačheha vdova. Kada savoro pre tu avela a na zachraňinena tut aňi tire bare čari aňi tire zorale vražišagi.
Vašoda avela pre tu e bibach a tire čari la našťi tradena het; perela pre tu e pohroma a na džaneha tut latar te odkerel; jekhvareste pre tu avela e zahuba aňi na džaneha kana.