Ale o ťelesno manuš na achaľol oda, so kamel le Devleskro Duchos, bo oda hin leske diliňipen. Našťi oda sprindžarel, bo oda kampel te achaľol andro Duchos.
Andre ola dživesa, te vareko kamelas te džanel vareso le Devlestar, phenelas: „Aven džas ko vidcos!“ Bo varekana vičinenas vidcos oles, kaske pes adadžives phenel prorokos.
Ľidžan o stados, savo tumenge o Del diňa. Na vašoda, hoj tumen andre oda vareko ispidel, ale radišagostar avke, sar tumendar kamel o Del; na vaš o love, ale vašoda, hoj lenge kamen andral o jile čačes te služinel.
Bo kajse manuša na služinen amare Rajeske le Ježišoske Kristoske, ale peskre ťeloskre žadoscenge. Peskre gule lavenca the šukare vakeribnaha odcirden le pačivale manušen, save hine slaba andro gondoľišagos.
„Kamľomas, hoj vareko tumendar te phandel andre o vudar, hoj te na labaren e jag hijaba pre miro oltaris! Na san mange pre dzeka,“ phenel o Nekzoraleder RAJ, „a na prilava tumare vastendar e obeta.
Tumen man meľarďan paš mire manuša vaš jekh burňik jačmeňis the vaš o sikra maro. Tumen diňan te murdarel olen, ko peske na zaslužinde te merel, a mukľan te dživel olen, ko peske na zaslužinde te dživel, bo tumen klaminenas mire manušen a on tumen šunenas.‘
Hine rikone, so but kamen te chal a našťi dočaľon; hine pasťjera, so na achaľon ňisoske. Sako peske dživel, sar kamel, savorenge džal ča pal lengro ziskos.
On phenen olenge, ko dikhen viďeňja: „Ma dikhen!“ A le prorokenge: „Ma sikaven amenge, so hin spravno, vakeren amenge gule lava a prorokinen o klamišagi.
Ko ačhela te dživel andral tiri famelija, avela anglal leste te banďol, hoj te chudel jekh rupuňi minca abo jekh kotor maro. Phenela leske: Mangav tut, thov man andre varesavi rašajiko buči, hoj man te el so te chal.“