44 oda manuš hino nasvalo. Hino nažužo a o rašaj pre leste phenela, hoj hino nažužo vaš oda nasvaľiben, so pes leske čhiďa avri pro šero.
ale te nane tiri jakh žuži, calo tiro ťelos hino andro kaľipen. Akor te oda švetlos andre tu hin kaľipen, savo baro hin o kaľipen?
Kaj tumen mek te marel, te mek furt tumen vzburinen? Calo tumaro šero hino dukhado; calo tumaro jilo hino slabo.
Meren terne a lengro dživipen skončinel andre ladž.
O rašaj les obdikhela a te pre leskro lango šero abo čekat ela šuvľipen, lolo parneha, so dičhol avri sar nasvaľiben pre cipa,
Sako, kas hin kajso nasvaľiben, urela pre peste o čhingerde gada, na uchanela peske o bala pro šero, o vušta the e brada peske zaučharela andre a vičinela: ‚Nažužo, som nažužo!‘