Bo varesave manuša pes počoral ispidle andre maškar tumende, savengro sudos hin pisimen imar čirla anglal. Ola manuša hine bijedevleskre a čerinen e milosť amare Devleskri vaš o nažužipena a zaprinen amare jekhe vladcas the Rajes, le Ježiš Kristus.
Vašoda, mire lačhe phralale, te oda imar anglal džanen, chraňinen tumen, hoj tumen te na scirden o bijedevleskre manuša le klamišagoha a te na odperen andral tumaro zoralo pačaben.
Bo the amen samas varekana nagoďaver a na šunahas le Devles. Bludzinahas a samas otroka le všelijake žadoscenge the rozkošenge; dživahas andre choľi a zavidzinahas. Aver manuša amen narado dikhenas a the amen len.
Oda hin o dudroša, savenge nane ňič pre dzeka a save dživen pal peskre žadosci. Lengre vušta vakeren bare zorale veci a le manušen lašaren ča vašoda, hoj lendar vareso te dochuden.
Bo vakeren bare lava, so na anen ňisavi chasna a cirden andro džungale ťelesna žadosci ajse manušen, save mekča akana denašle olendar, save dživen andro diliňipen.
„Ale vigos tumenge, zakoňikale the Farizejale, tumen dujemujengre! Bo phanden andre le nipenge o ňeboskro kraľišagos – tumen korkore andre na džan a olenge, ko kamlehas te džal andre, na domuken.
Ola, ko kamen te barvaľol, peren andro pokušeňje, andre pasca the andro but nagoďaver the nalačhe žadosci, so doanen le manušen andro meriben a zňičinen len.
Vigos le binošne narodoske; le manušenge, pre save hin pherdo vini, le potomkenge le nalačhe manušengre, le čhavenge, so keren falošňe! Omukle le RAJES, tele dikhle le Izraeloskre Svete Devles, calkom pes lestar visarde het.
A rozľigenďa pes pal leste o hiros pal caľi Sirija. Anenas ke leste savoren, ko sas nasvale a cerpinenas andro dukha, olen, ko sas zaphandle le demonenca abo saven sas epilepsija, a the le kaľiken. A o Ježiš len sasťarelas.
[Vigos tumenge, zakoňikale the Farizejale, tumen dujemujengre! Bo thoven avri le vdovenca a len lengre khera a but tumen modľinen, hoj tumen te dičhol. Vašoda avena goreder sudzimen.]