Avke o Elizeus mukľa le guruven a denašľa pal o Eliaš. Phenďa leske: „Mangav tut, domuk mange, hoj te čumidav la da the le dades, a paľis džava pal tu.“ „Dža a visar tut pale!“ phenďa leske o Eliaš. „Me tut na zaačhavav.“
Ale o ťelesno manuš na achaľol oda, so kamel le Devleskro Duchos, bo oda hin leske diliňipen. Našťi oda sprindžarel, bo oda kampel te achaľol andro Duchos.
Bo o jakha le RAJESKRE predikhen caľi phuv, hoj te zoraľarel olen, save hine leske oddine cale jileha. Na kerďal goďaha, vašoda akanastar aveha furt andro mariben.“
„Oda, so kerďal, na sas goďaver,“ phenďa leske o Samuel. „Na doľikerďal o prikazis, so tut diňa o RAJ, tiro Del. Te les šunďalas, o RAJ tuke the tira famelijake diňahas o kraľišagos upral o Izrael pro furt.
Mi del tumenge o RAJ, hoj tumenge te arakhen avre romen, hoj mištes tumenge lenca te dživen andre lengre khera!“ Ale sar len čumidľa, chudle igen zorales te rovel
Me som o Del, savo pes tuke sikaďa paš o Betel, kaj makhľal le olejoha o baruno slupos a kaj man diňal vera. Akana dža avri andral kadi phuv pale andre tiri phuv, kaj uľiľal.‘ “
Sar o Laban šunďa, hoj avľa o Jakob, o čhavo leskra pheňakro, denašelas ke leste, hoj pes leha te arakhel. Obchudňa les, čumidľa les a iľa les andre peskro kher. Sar o Jakob leske vakerďa avri savoro, so pes ačhiľa,
Hin man zor te kerel tumenge namištes, ale o Del tumare dadeskro mange idž phenďa: ‚De tuke pozoris, hoj le Jakoboske te na phenes aňi lačho aňi nalačho!‘