Sar o terno čhavo peske lel romňake pačivaľa čha, avke peske tut lena ola, ko tut ačhavena, a sar o terno radisaľol la terňatar, avke radisaľola tiro Del tutar.
Prekal e oblaka dikhel e daj le Siseroskri a vičinel prekal o mreži: ‚Soske avel avke nasig leskro verdan? Soske na šunav le grajen, save cirden o verdan?‘
Radisaľuv andro dživipen tira romňaha, sava kames, andre savore dživesa, save našťi te achaľol. Bo kada radišagos hin le Devleskro daros prekal tu, medik keres e phari buči pre phuv.
Sar o murša odarik phučenas pal leskri romňi, phenďa: „Oj hiňi miri pheň.“ Ov daralas te phenel, hoj leske hiňi romňi, bo peske gondoľinelas: „Kala murša adarik man šaj murdaren, bo e Rebeka hiňi igen šukar.“
Avke peske o Abimelech vičinďa le Izak a phenďa leske: „Oj hiňi tiri romňi! Soske mange phenďal, hoj hiňi tiri pheň?“ O Izak odphenďa: „Phenďom oda vašoda, hoj man vaš lake te na murdaren.“