O kraľis našťi lel našilu ňisavo ďeďictvos le manušendar, hoj len te tradel avri andral lengro ďeďictvos. Peskre čhaven dela o ďeďictvos peskre majetkostar, a avke na ela ňiko mire manušendar tradlo avri andral peskro ďeďictvos.‘ “
Ňisoha man na kamav te lašarel, ča le kerestoha, pre savo muľa amaro Raj o Ježiš Kristus. O svetos mange hin ole kerestoha ukrižimen a me som ukrižimen le svetoske.
So na džanen, hoj tumare ťela hine o kotora le Kristoskre ťelostar? Či šaj lav o kotora le Kristoskre ťelostar a kerava lendar o kotora la lubňakre? Šoha na!
Akor so? Oda lačho mange anďa o meriben? Šoha na! Ale hoj te dičhol o binos, hoj oda hin binos. O binos mange prekal oda lačho anel o meriben. Hoj pes prekal o prikazaňje te sikavel o binos, savo baro hino.
Akor so? Phenaha, hoj o zakonos hin binos? Šoha na! Ale o binos na prindžaravas, prindžarďom les ča prekal o zakonos. Bo aňi pal e žadosca na džanľomas, te na phenďahas o zakonos: „Na žadineha!“
Šoha na! Ale mi sikavel pes, hoj o Del hino čačipnaskro a dojekh manuš hino klamaris, avke sar hin pisimen: „Te sikavel pes, hoj sal čačipnaskro, sar vakeres, a hoj te zviťazines, te tut sudzinena.“
A phenďa: „O RAJ man mi chraňinel, hoj te kerav kajso vareso! Se oda uľahas avke, sar te piľomas o rat le muršengro, save gele te anel oda paňi.“ A na kamelas oda paňi te pijel. Kada hin, so kerde ola trin zorale murša.
Mi el mandar oda dur, hoj te kerav binos anglo RAJ oleha, hoj man preačhava te modľinel vaš tumenge. Kamav tumen the dureder te sikavel pal o lačho the čačipnaskro drom.
Mi el amendar ada dur, hoj pes le RAJESTAR te visaras het a te vzburinas pes leske, te peske ačhaďamas mek aver oltaris sar oda, savo hino le RAJESKRO. Na ačhavaha aver oltaris pro labarde, pro chabeneskre the pro smiromoskre obeti.‘ “
Ale ov lenge odphenďa: „Na! Me kajso vareso na kerava! Mange ela otrokos ča oda, kaske arakhle e kuči. Tumen savore šaj džan andro smirom ke peskro dad.“