Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 6:26 - Slovenski standardni prevod

26 Hči mojega ljudstva, obleci si raševnik, valjaj se v pepelu! Žaluj z bridko tožbo kakor za edincem, ker naglo pride nad nas pokončevalec.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

26 Hči, moje ljudstvo, obleci raševnik, valjaj se v pepelu! Žaluj kakor po edincu z bridko žalostjo: »Oh, naglo je prišel nad nas pokončevalec!«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Chráskov prevod

26 O hči ljudstva mojega, opaši se z raševino, valjaj se po pepelu, kakor po edinorojencu žaluj, jokaj prebridko! kajti nagloma pride razdejalec zoper nas.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

26 O Hzhi mojga folka, oblejci Shakle, inu valjaj ſe v'pepeli, shaluj kakòr sa enim edinim Synom, inu klaguj, kakòr ty, kateri ſo ſilnu shaloſtni: Sakaj Opuſzhavez naglu zhes nas pride.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 6:26
42 Iomraidhean Croise  

Potem je šla in sedla za streljaj puščice daleč; rekla si je namreč: »Naj ne gledam, kako deček umira!« Ko je tako sedela v bližini, je na glas zajokala.


Glas o strahotah mu zveni v ušesih, sredi miru pride nadenj pokončevalec.


Vzel si je črepinjo, da se je z njo strgal, in sedèl v pepelu.


Gospod, Bog nad vojskami vas je klical tisti dan k joku in žalovanju, k britju in opasovanju z raševino.


Zato pravim: Obrnite se proč od mene, naj se bridko razjočem. Ne trudite se, da bi me potolažili, zaradi opustošenja hčere mojega ljudstva.


Namesto balzama bo smrad, namesto pasu vrv, namesto kodrov bo ostrižena glava, namesto prazničnih oblek raševina, pečat sramote namesto lepote.


zato vam bo ta krivda kakor razpadajoča razpoka, izbočena v visokem obzidju, ki hipoma, v trenutku pride njegov razpad.


Tresite se, lahkomiselne, trepetajte, brezskrbne. Slecite se in razgalite, opašite si ledja z raševino.


Čez vse goljave v puščavi vdirajo pokončevalci; kajti Gospod ima meč, ki žre od enega do drugega konca dežele, nobeno meso nima miru.


Če ne boste poslušali, bom zaradi vašega napuha na tihem jokal in pretakal solze. Moje oko se bo topilo v solzah, ker bodo Gospodovo čredo peljali v ujetništvo.


To besedo jim govôri: Moje oči naj točijo solze noč in dan in naj ne prenehajo, kajti hud zlom je strl devico, hčer mojega ljudstva, strahoten udarec.


Njegove vdove sem napravil številnejše kakor pesek ob morju. Pri belem dnevu sem jim pripeljal pokončevalca nad mater mladih mož, storil sem, da sta jo naglo popadla strah in groza.


Vpitje naj odmeva iz njihovih domov, ko naglo pripelješ nadnje roparsko tolpo. Kajti jamo kopljejo, da me ujamejo, zanke nastavljajo mojim nogam.


Zares, tako govori Gospod: Krik strahu slišimo, trepéta in ne miru.


Tisti čas bo rečeno temu ljudstvu in Jeruzalemu: Žgoč veter z goljav v puščavi vleče proti hčeri mojega ljudstva, pa ne da bi prevejal in prečistil:


Polom za polomom oznanjajo, opustošena je vsa dežela, naglo so uničeni moji šotori, v hipu šotorski zastori.


Zato si oblecite raševnike, žalujte in vpijte: »Gospodova srdita jeza se ni odvrnila od nas.«


Zlom mojega ljudstva hočejo ozdraviti na lahko, s tem da govorijo: ›Mir, mir‹, ko vendar ni miru.


Čuj, hči mojega ljudstva kliče na pomoč iz daljne dežele: »Ali ni več Gospoda na Sionu, ni več tam njegovega Kralja?« – »Zakaj so me jezili z izrezanimi podobami, s tujimi praznimi maliki?« –


Ker se je zlomila hči mojega ljudstva, sem se tudi jaz zlomil, medlim, groza me prevzema.


O, da bi imel v puščavi popotniško kočo: zapustil bi svoje ljudstvo in odšel od njih! Kajti vsi so prešuštniki, truma sleparjev.


Iz Jeruzalema bom naredil kup razvalin, brlog šakalov. Judova mesta bom spremenil v pustinjo, kjer nihče ne prebiva.


Nad temi rečmi jočem, moje oči točijo solze; zakaj daleč je od mene tolažnik, ki bi poživil mojo dušo. Moji sinovi so osamljeni, ker je prevladal sovražnik.


Bridko joka ponoči, solze ji tečejo po licih. Zanjo ni tolažnika med vsemi njenimi ljubimci; vsi njeni prijatelji so jo izdali, postali so njeni sovražniki.


Moje oči hirajo v solzah, moje drobovje vre; jetra so se mi razsula na tla zaradi poloma hčere mojega ljudstva, ko omedlevajo otroci in dojenčki po mestnih ulicah.


Zobe mi je brusil na produ, v pepel me je poteptal.


Moje oko toči potoke solza zaradi poloma hčere mojega ljudstva.


Roke nežno čutečih žena so kuhale svoje otroke; bili so jim za okrepčilo ob polomu hčere mojega ljudstva.


Celo šakali ponujajo prsi, dojijo svoje mladiče; hči mojega ljudstva je postala kruta kakor noji v puščavi.


Večja je bila krivda hčere mojega ljudstva kakor greh Sódome, ki je bila zrušena v trenutku, ne da bi se je dotaknile roke.


Vaša praznovanja bom spremenil v žalovanje in vse vaše pesmi v žalostinko; na vsa ledja bom potegnil raševnik in na vsako glavo plešo; spremenil jo bom v žalovanje za edincem in njen konec bo kakor grenek dan.


Ko je beseda o tem prispela do kralja v Ninivah, je vstal s svojega prestola, odložil svoj plašč, se ogrnil z raševnikom in sédel na pepel.


Nad Davidovo hišo in prebivalce Jeruzalema pa bom razlil duha naklonjenosti in prošenj. Ozirali se bodo name, na tistega, ki so ga prebodli, in žalovali bodo za njim, kakor žalujejo za edincem, in bridko bodo jokali, kakor jočejo za prvorojencem.


Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta.


Začutite svojo nesrečo, žalujte in jokajte; vaš smeh naj se spremeni v žalost in veselje v potrtost.


No, bogataši, razjokajte se in tarnajte zaradi nesreč, ki prihajajo nad vas.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan