Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 3:25 - Slovenski standardni prevod

25 Ležati moramo v svoji sramoti, naša nečast naj nas pokrije, ker smo grešili proti Gospodu, svojemu Bogu, mi in naši očetje; od svoje mladosti do tega dne nismo poslušali glasu Gospoda, našega Boga.«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

25 Ležati moramo v svoji sramoti, naša nečast nas pokriva. Zakaj grešili smo zoper Gospoda, svojega Boga, mi in naši očetje, od svoje mladosti do današnjega dne. Nismo poslušali glasu Gospoda, našega Boga!«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Chráskov prevod

25 Ležati nam je v sramoti svoji in nečast naša nas pokriva, zakaj grešili smo zoper Gospoda, Boga svojega, mi in očetje naši, od svoje mladosti prav do današnjega dne; in poslušali nismo glasu Gospoda, Boga našega.«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 3:25
38 Iomraidhean Croise  

Grešili smo skupaj z našimi očeti, delali smo húdo, ravnali smo krivično.


Naši očetje v Egiptu niso razumevali tvojih čudovitih del; niso se spominjali tvoje velike dobrote in so se uprli ob morju, Trstičnem morju.


Moji tožniki naj se oblačijo z zasramovanjem, kakor s plaščem naj se pokrivajo s svojo sramoto.


Kdor zavrača vzgojo, uživa revščino in sramoto, kdor pa upošteva opomin, si pridobiva ugled.


da nisem poslušal glasu svojih učiteljev, ne nagnil ušesa k svojim vzgojiteljem,


Niti nisi poslušal, niti nisi spoznal, tvoje uho že od nekdaj ni odprto. Saj vem, da zmeraj varaš, da so te od materinega telesa klicali upornik.


Glejte, vi vsi, ki razpihujete ogenj in se oborožujete z gorečimi puščicami, pojdite v žar svojega ognja, med puščice, ki ste jih prižgali! Iz moje roke vas bo to zadelo, ležali boste v bolečinah.


Tvoji bogovi, Juda, so postali številni kakor tvoja mesta, in kolikor je ulic v Jeruzalemu, toliko oltarjev ste postavili sramoti, oltarjev, na katerih zažigate kadilo Báalu.


Sejejo pšenico, žanjejo trnje, mučijo se, pa nič ne dosežejo. Osramočeni so pri svojih žetvah zaradi Gospodove srdite jeze.


Priznavamo, Gospod, svojo krivičnost, krivdo svojih očetov, res, grešili smo zoper tebe.


Če naše krivde pričajo zoper nas, Gospod, ukrepaj zaradi svojega imena! Veliko je namreč odpadov, s katerimi smo grešili zoper tebe.


Ali te ni to doletelo zato, ker si zapustil Gospoda, svojega Boga, v času, ko te je vodil po poti?


Tvoja hudobija te tepe in tvoj odpad te kaznuje. Vedi torej in uvidi, kako hudo in bridko je, da si zapustila Gospoda, svojega Boga, in nisi imela mojega strahu, govori Gospod Bog nad vojskami.


Pojdi, kliči prestolnici Jeruzalem na ušesa in reci: Tako govori Gospod: Spominjam te na predanost tvoje mladosti, na ljubezen tvoje zaročne dobe, ko si hodila za menoj v puščavi, v deželi, kjer ne sejejo.


Kakor je osramočen tat, ko ga zalotijo, tako bo osramočena Izraelova hiša: njihovi kralji in knezi, njihovi duhovniki in preroki,


Zakaj sem prišel iz materinega naročja, da okušam trud in žalost, da moji dnevi minevajo v samoti?


Prigovarjal sem ti, ko ti je šlo še dobro. Pa si rekla: »Ne bom poslušala.« Takšna je bila tvoja pot od mladosti: nisi hotela poslušati mojega glasu.


Samo priznaj svojo krivdo, da si se upirala Gospodu, svojemu Bogu, in rajši tekala k tujcem pod vsako zeleno drevo, mojega glasu pa nisi poslušala, govori Gospod.«


Da, potem ko sem se obrnil proč, sem se skesal, potem ko sem bil poučen, sem se tolkel po kolku: Sram me je bilo in tudi zardel sem, ker sem prenašal sramoto svoje mladosti.«


Hči mojega ljudstva, obleci si raševnik, valjaj se v pepelu! Žaluj z bridko tožbo kakor za edincem, ker naglo pride nad nas pokončevalec.


Mar jezijo mene, govori Gospod, ali ne sami sebe, za sramoto njihovih obrazov?


Čemu posedamo tu? Zberite se in pojdimo v utrjena mesta, naj tam končamo! Kajti Gospod, naš Bog, hoče naš konec, daje nam piti zastrupljeno vodo, ker smo grešili zoper Gospoda.


Čuj, glas žalostinke se sliši s Siona: »Kako smo uničeni, silno osramočeni, ker moramo zapustiti deželo, ker so podrli naše domove.«


Padla je krona naše glave, gorje nam, ker smo grešili!


Naši očetje so grešili in jih ni več, mi smo tisti, ki nosimo njihovo krivdo.


Rekel mi je: Sin človekov, pošiljam te k Izraelovim sinovom, k narodu upornikov, ki so se mi uprli. Oni in njihovi očetje so se mi upirali vse do tega dne.


Ne bom pa storil tega zaradi vas, govori Gospod Bog, to dobro vedite! Sramujte se in zardevajte zaradi svojih poti, Izraelova hiša!


Ne smejo se mi približati, da bi mi opravljali duhovniško službo, tudi se ne smejo približati ničemur, kar mi je sveto in presveto. Naj tako nosijo svojo sramoto zavoljo gnusob, ki so jih počenjali.


Opašejo se z raševniki in groza jih bo zajela. Na vseh obrazih bo sramota, pleša na vseh njihovih glavah.


Mnogi izmed teh, ki spijo v prahu zemlje, se bodo prebudili; nekateri za večno življenje, drugi pa za sramoto in večno gnusobo.


Kakor grozdje v puščavi sem našel Izraela, kakor prve sadeže na mladi smokvi sem gledal njihove očete. Prišli pa so v Báal Peór, se posvetili gnusobi in postali ostudni kakor njihov ljubljenec.


Spravil bom ljudi v stisko, da bodo tavali kakor slepi, ker so grešili zoper Gospoda. Njihova kri bo razpršena kakor prah in njihov sok kakor blato.


Toda kakšen sad ste imeli takrat od dejanj, ki se jih zdaj sramujete? Saj je njihov konec smrt.


Vi zato ne sklepajte zaveze s prebivalci te dežele, ampak razdenite njihove oltarje. Toda niste poslušali mojega glasu. Kaj ste to storili?


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan