Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 3:17 - Slovenski standardni prevod

17 Tisti čas bodo Jeruzalem imenovali Gospodov prestol. Tja se bodo stekali vsi narodi, h Gospodovemu imenu v Jeruzalem, in ne bodo več sledili trmi svojega hudobnega srca.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

17 Tisti čas bodo Jeruzalem imenovali prestol Gospodov. Tja se bodo zbirali vsi narodi v imenu Gospodovem v Jeruzalem, in ne bodo več hodili v trdovratnosti svojega hudobnega srca.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Chráskov prevod

17 Tisti čas bodo Jeruzalem imenovali prestol Gospodov, in tja se bodo zbirali vsi poganski narodi zaradi imena Gospodovega v Jeruzalemu; in ne bodo več hodili po trmi hudobnega srca svojega.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

17 Preobèrnite ſe ſpet, vy neverni otroci, taku hozhem vas osdraviti, od vaſhe nepokorſzhine. POle, my pridemo h'tebi: Sakaj ti ſi GOSPVD naſh Bug,

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 3:17
44 Iomraidhean Croise  

Gospod je zaduhal prijetni vonj in Gospod je rekel v svojem srcu: »Ne bom več preklel zemlje zaradi človeka, kajti mišljenje človekovega srca je hudobno od njegove mladosti. Ne bom več udaril vsega živega, kakor sem storil.


Tudi tujca, ki ni iz tvojega ljudstva Izraela, temveč bo prišel iz daljne dežele zaradi tvojega imena –


ko se ljudstva zberejo skupaj in kraljestva, da bi služila Gospodu.


da ne bodo kakor njihovi očetje, trdovraten in uporen rod, rod, ki ni utrdil svojega srca in njegov duh ni bil Bogu zvest.


Častne reči se govorijo o tebi, o Božje mesto! Sela.


Da, na stezi tvojih sodb, o Gospod, te čakamo, po tvojem imenu in po tvojem spominu hrepeni naša duša.


Tujce, ki se bodo pridružili Gospodu, da bi mu služili, ljubili Gospodovo ime in bili njegovi služabniki, vse, ki bodo pazili na soboto in je ne bodo skrunili, temveč se bodo držali moje zaveze,


In bali se bodo Gospodovega imena od zahoda, od sončnega vzhoda njegovega veličastva, kajti prišel bo kakor utesnjena reka, ki jo žene Gospodov dih.


V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki je sedèl visoko na vzvišenem prestolu in njegova vlečka je napolnjevala svetišče.


Tako govori Gospod: Nebo je moj prestol in zemlja podnožje mojih nog: kakšna je torej hiša, ki mi jo hočete sezidati, in kakšen je kraj za moje počivališče?


Jaz poznam njihova dela in njihove misli, prišel bom, da zberem vse narode in jezike, prišli bodo in gledali moje veličastvo.


In pripeljali bodo vse vaše brate izmed vseh narodov v dar Gospodu, na konjih, na vozeh, na nosilnicah, na mezgih in na dromedarjih, na mojo sveto goro v Jeruzalem, govori Gospod, kakor prinašajo Izraelovi sinovi jedilno daritev v čisti posodi v Gospodovo hišo.


Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, ampak je vsak hodil v trmi svojega hudobnega srca. Zato sem poslal nadnje vse besede te zaveze, katero sem jim ukazal izpolnjevati, pa je niso izpolnjevali.


Potem ko jih izrujem, se jih bom spet usmilil in jih pripeljal nazaj, vsakega v njegovo dediščino in vsakega v njegovo deželo.


Če se potem dobro naučijo poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ›Kakor živi Gospod‹, kakor so učili moje ljudstvo prisegati pri Báalu, tedaj se bodo nastanili sredi mojega ljudstva.


Ne zaničuj nas zaradi svojega imena, ne omalovažuj prestola svojega veličastva! Spomni se in ne prelamljaj svoje zaveze z nami!


A vi ste delali še huje kakor vaši očetje. Glejte namreč, vsak izmed vas sledi trmi svojega hudobnega srca, mene pa ne posluša.


Gospod, moja moč in moja trdnjava, moje pribežališče ob dnevu stiske! Narodi pridejo k tebi s koncev zemlje in porečejo: Sámo laž so podedovali naši očetje, ničevost, od katere ni koristi.


Prestol veličastva, vzvišen od začetka, je kraj našega svetišča.


Oni pa rečejo: »Ni govora! Po svojih mislih hočemo ravnati; vsi hočemo delati po trmi svojega hudobnega srca.«


Sam pri sebi sem rekel: Kako rad bi te prištel med sinove in ti dal prijazno deželo, prelepo dediščino med narodi! Rekel sem si: »Moj oče« bi me klicala in se ne bi več obrnila od mene.


Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Še bodo v Judovi deželi in v njenih mestih govorili tole besedo, ko obrnem njihovo usodo: »Gospod naj te blagoslovi, pašnik pravičnosti, sveta gora.«


Jeruzalem mi bo v veselje, v slavo in ponos pri vseh narodih na zemlji, ki bodo slišali o vsem, kar jim dobrega naklonim. Ostrmeli bodo in zadrhteli spričo vsega dobrega in vsega miru, ki mu ga naklonim.


Če boš resnicoljubno, prav in pravično prisegal: »Kakor živi Gospod«, bodo narodi blagoslovljeni v njem in se bodo ponašali z njim.


Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, ampak so hodili po svojih sklepih v trmi svojega hudobnega srca; hrbet so mi pokazali in ne obraza.


zato tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Glej, hranil jih bom, to ljudstvo, s pelinom in jih napajal z zastrupljeno vodo.


Vrh nebesnega oboka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor kamen safír, podobno prestolu. Na tem, kar je bilo videti kot prestol, je bila zgoraj postava, podobna človeku.


Rekel mi je: »Sin človekov, to je prostor mojega prestola, kraj za stopala mojih nog, tu bom na veke prebival med Izraelovimi sinovi. Izraelova hiša ne bo več skrunila mojega svetega imena, ne oni ne njihovi kralji s svojim vlačuganjem in s trupli svojih umrlih kraljev,


Obseg je torej osemnajst tisoč komolcev. Ime mesta naj bo poslej: Gospod je tam.


Gorje! Reši se, Sion, prebivalka, hči babilonska!


Pripeljem jih nazaj, da bodo spet prebivali v Jeruzalemu. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog v resnici in pravičnosti.


Čopki pa naj vam pomenijo: kadar jih boste pogledali, se boste spomnili vseh Gospodovih zapovedi in jih izpolnjevali in ne boste hodili za svojim srcem in svojimi očmi, ki vas zavajajo v vlačuganje.


Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo.


Kajti greh ne bo več gospodoval nad vami, saj niste pod postavo, ampak pod milostjo.


Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati.


Ko pa je sodnik umrl, so se vrnili na staro pot in delali huje od svojih očetov. Hodili so za drugimi bogovi, jim služili in jih molili. Niso opustili svojega početja in svoje napačne poti.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan