Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 22:21 - Slovenski standardni prevod

21 Prigovarjal sem ti, ko ti je šlo še dobro. Pa si rekla: »Ne bom poslušala.« Takšna je bila tvoja pot od mladosti: nisi hotela poslušati mojega glasu.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

21 Prigovarjal sem ti, ko ti je bilo še dobro. Rekla si: »Ne maram tega slišati!« To je bilo tvoje ravnanje od tvoje mladosti: nisi hotela slišati mojega glasu.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Chráskov prevod

21 Govoril sem ti v blagostanju tvojem; rekla si: Ne bom poslušala. Ta je bila pot tvoja od otročjih let tvojih, da nisi poslušala mojega glasú.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

21 Ieſt ſim tebi tu poprej pravil, dokler je ſhe tebi dobru ſhlu: Ali ti ſi djala: Ieſt nezhem poſluſhati. Taku ſi ti vſe tvoje shive dny delala, de néſi hotéla moje ſhtime ſluſhati.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 22:21
35 Iomraidhean Croise  

Gospod je govoril Manáseju in njegovemu ljudstvu, vendar se niso menili za to.


Stopniška pesem. Mnogokrat so me stiskali že od mladosti, naj vendar pove Izrael,


da te, presit, ne zatajim in ne rečem: »Kdo je Gospod?« ali da obubožan ne kradem in ne skrunim Božjega imena.


Niti nisi poslušal, niti nisi spoznal, tvoje uho že od nekdaj ni odprto. Saj vem, da zmeraj varaš, da so te od materinega telesa klicali upornik.


Ti hudobni ljudje, ki nočejo poslušati mojih besed, ki vztrajajo v trmi svojega srca in hodijo za drugimi bogovi, da jim služijo in jih molijo, naj postanejo kakor ta pas, ki ni za nobeno rabo.


Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, spravim nad to mesto in nad vsa njegova mesta vso nesrečo, ki sem mu z njo zagrozil; trdovratni so namreč in ne poslušajo mojih besed.


Glej, da se tvoja noga ne zbosi in tvoje grlo ne užeja! Pa si rekla: »Nikakor ne! Kajti tujce ljubim in hodim za njimi!«


O, kakšen rod ste! Glejte vendar na Gospodovo besedo! Ali sem postal puščava za Izraela, dežela goste teme? Zakaj govori moje ljudstvo: »Lahko se potikamo okrog, k tebi ne pridemo več«?


Od trinajstega leta Amónovega sina Jošíja, Judovega kralja, do tega dne, to je triindvajset let, se mi je godila Gospodova beseda. Neutrudno sem vam govoril, pa niste poslušali.


Gospod je nenehno pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke, pa niste poslušali ne nastavljali ušesa, da bi slišali,


A me niste poslušali, govori Gospod, temveč ste me jezili z delom svojih rok, sebi v pogubo.


Zato tako govori Gospod nad vojskami: Ker niste poslušali mojih besed,


Sramotni malik je od naše mladosti žrl trud naših očetov, njihovo drobnico in govedo, njihove sinove in hčere.


Ležati moramo v svoji sramoti, naša nečast naj nas pokrije, ker smo grešili proti Gospodu, svojemu Bogu, mi in naši očetje; od svoje mladosti do tega dne nismo poslušali glasu Gospoda, našega Boga.«


Kajti Izraelovi in Judovi sinovi so od svoje mladosti delali le to, kar je hudo v mojih očeh; Izraelovi sinovi so me le jezili z delom svojih rok, govori Gospod.


Pošiljal, nenehno pošiljal sem vam vse svoje služabnike preroke in govoril: Odvrnite se vendar vsak s svoje hudobne poti, poboljšajte svoja hudobna dejanja in ne hodite za drugimi bogovi, da bi jim služili. Tako boste ostali na zemlji, ki sem jo dal vam in vašim očetom. A niste nastavili ušesa in me niste ubogali.


Moáb je bil varen od svoje mladosti, mirno je ležal na svojih drožeh; niso ga pretakali iz posode v posodo in ni šel v izgnanstvo. Zato mu je ostal njegov okus in njegov vonj se ni spremenil.


Tako govori Gospod: Ustavite se na poteh in se razglejte, vprašajte po stezah starodavnih časov, kje je pot k dobremu, in hodite po njej: in našli boste počitek svojim dušam. Pa so rekli: »Ne bomo hodili!«


Toda Izraelova hiša se mi je v puščavi upirala. Niso se ravnali po mojih zakonih in prezirali so moje odloke, ki jih mora človek izpolnjevati, da bo živel po njih. Tudi moje sobote so hudo skrunili. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje v puščavi, da bi jih iztrebil.


A tudi sinovi so se mi upirali: niso se ravnali po mojih zakonih, niso se držali mojih odlokov, da bi jih izpolnjevali – človek pa jih mora izpolnjevati, da bo živel po njih; skrunili so moje sobote. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje in stresti jezo nanje v puščavi.


Ko sem jih pripeljal v deželo, ki sem jim jo s prisego obljubil, da jim jo dam, so darovali svoje klavne daritve, kjer koli so zagledali kak visok grič ali košato drevo. Tam so tudi oddajali svoje izzivalne darove, polagali svoje prijetne dišave in izlivali svoje pitne daritve.


Pa so se mi upirali in me niso hoteli poslušati. Niso odvrgli ostudnosti, na katerih so se pasle njihove oči, niso zavrgli egiptovskih malikov. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje in stresti jezo nanje sredi egiptovske dežele.


Glasu ne posluša, svarila ne sprejema: v Gospoda ne zaupa, svojemu Bogu se ne približa.


Mar niso to tiste besede, ki jih je Gospod oznanjal po prejšnjih prerokih, ko je bil Jeruzalem še naseljen in je živel v miru s svojimi mesti okrog sebe in sta bila naseljena Negeb in Šéfela?«


Poznam namreč tvojo upornost in trdovratnost. Glejte, že danes, ko še živim med vami, se upirate Gospodu; koliko bolj se boste po moji smrti!


Uporni ste bili nasproti Gospodu vse od dneva, ko sem vas spoznal.


Spominjaj se, ne pozabi, kako si v puščavi jezil Gospoda, svojega Boga! Od dneva, ko si odšel iz egiptovske dežele, do tedaj, ko si prišel v ta kraj, ste se upirali Gospodu.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan