Jeremija 2:25 - Slovenski standardni prevod

²⁵ Glej, da se tvoja noga ne zbosi in tvoje grlo ne užeja! Pa si rekla: »Nikakor ne! Kajti tujce ljubim in hodim za njimi!«

Ekumenska izdaja

²⁵ Varuj svojo nogo, da se ne zbosi, in svoje grlo, da se ne užeja! Ti pa praviš: »Nemogoče! Ne! Zakaj tujce ljubim in pojdem za njimi!«

Chráskov prevod

²⁵ Varuj nogo svojo, da se ne izbosi, in grlo svoje, da se ne užeja! Ali praviš: Zaman je! nikakor, kajti tujce ljubim in hočem za njimi tekati.

Dalmatinova Biblija 1584

²⁵ Kej ſo tedaj tvoji Boguvi, katere ſi ti ſebi ſturil? Naj ony vſtaneo, naj vidimo, aku ony mogo tebi vnuji pomagati? Sakaj kulikur Méſt, tuliku Bogou imaſh ti Iuda.

Jeremija 2:25 Iomraidhean Croise

2 Kroniška 28:22

V času, ko so ga stiskali, se je še bolj izneveril Gospodu, ta kralj Aház.

2 Kroniška 28:23

Daroval je namreč damaščanskim bogovom, ki so ga porazili, in si rekel: »Bogovi arámskih kraljev so le-tem pomagali, njim bom daroval, da bodo pomagali še meni.« A ti so bili v padec njemu in vsemu Izraelu.

Izaija 2:6

Zavračaš namreč svoje ljudstvo, hišo Jakobovo, kajti polni so vedežev z Vzhoda in čarovnikov kakor Filistejci, pomešani so z otroki tujcev.

Izaija 57:10

Utrudila si se zaradi številnih poti, vendar nisi rekla: »Zaman je!« Našla si življenjsko moč, zato nisi opešala.

Jeremija 13:21

Kaj porečeš, ko ti ljubimce, ki si jih navadila nase, postavijo za gospodarje? Ali te ne popadejo bolečine kakor ženo na porodu?

Jeremija 13:22

Če govoriš v svojem srcu: »Zakaj me je to zadelo?« Zaradi tvoje velike krivde ti je vzdignjen rob krila, so ti ožuljene pete.

Jeremija 14:10

Tako govori Gospod o tem ljudstvu: Zares, radi blodijo, svojih nog ne znajo zadržati. Gospodu pa niso všeč. Zdaj se spominja njihove krivde in kaznuje njihove grehe.

Jeremija 18:12

Oni pa rečejo: »Ni govora! Po svojih mislih hočemo ravnati; vsi hočemo delati po trmi svojega hudobnega srca.«

Jeremija 2:31

O, kakšen rod ste! Glejte vendar na Gospodovo besedo! Ali sem postal puščava za Izraela, dežela goste teme? Zakaj govori moje ljudstvo: »Lahko se potikamo okrog, k tebi ne pridemo več«?

Jeremija 22:20

Pojdi na Libanon in vpij, povzdigni svoj glas v Bašánu; vpij z Abaríma, zakaj pobiti so vsi tvoji ljubimci.

Jeremija 22:21

Prigovarjal sem ti, ko ti je šlo še dobro. Pa si rekla: »Ne bom poslušala.« Takšna je bila tvoja pot od mladosti: nisi hotela poslušati mojega glasu.

Jeremija 3:13

Samo priznaj svojo krivdo, da si se upirala Gospodu, svojemu Bogu, in rajši tekala k tujcem pod vsako zeleno drevo, mojega glasu pa nisi poslušala, govori Gospod.«

Jeremija 44:17

Pač pa bomo natančno izpolnjevali vse, kar smo obljubili: kraljici neba bomo zažigali kadilo in ji opravljali pitne daritve, kakor smo delali mi in naši očetje, naši kralji in naši višji uradniki v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah. Takrat smo imeli kruha do sitega. Bilo nam je dobro in nobene nesreče nismo videli.

Žalostinke 1:2

Bridko joka ponoči, solze ji tečejo po licih. Zanjo ni tolažnika med vsemi njenimi ljubimci; vsi njeni prijatelji so jo izdali, postali so njeni sovražniki.

Žalostinke 4:4

Dojenčkov jezik se lepi na nebo od žeje; otroci prosijo kruha, nihče jim ga ne lomi.

Ezekiel 20:32

Zagotovo se ne bo zgodilo, kar vam roji po glavi, ko govorite: »Bodimo kakor narodi, kakor rodovi po deželah, in častimo les in kamen!«

Ozej 2:3

Recite svojemu bratu: »Moje ljudstvo« in svoji sestri: »Pomiloščena«.

Ozej 2:5

Če ne, jo slečem do golega in jo postavim, kakor je bila na dan svojega rojstva, naredim jo kakor puščavo in jo napravim kakor izsušeno zemljo, usmrtim jo z žejo.

Malahija 3:14

Rekli ste: ›Prazno je služiti Bogu! Kakšen je dobiček od tega, da izpolnjujemo njegove zapovedi in hodimo v spokorni obleki pred Gospodom nad vojskami?

Sv. Lukež 15:22

Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge!

Sv. Lukež 16:24

Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹

Rimljanom 8:24

Odrešeni smo bili namreč v upanju; upanje, ki ga gledamo, pa ni več upanje – kdo bo namreč upal to, kar že vidi?

5 Mojzes 28:48

boš moral ob lakoti in žeji, v nagoti in pomanjkanju vsega služiti svojim sovražnikom, ki ti jih pošlje Gospod. Železen jarem ti bo dajal na vrat, dokler te ne pokonča.

5 Mojzes 32:16

Zbujali so mu ljubosumnost s tujci, z gnusobami so ga dražili;