Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 14:3 - Slovenski standardni prevod

3 Veljaki pošiljajo služinčad po vodo; ti pridejo k mlakam: ne najdejo vode, vračajo se s praznimi posodami; osramočeni so in razočarani, zakrivajo si glavo.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

3 Odličniki pošiljajo svoje posle po vodo; ti pridejo k vodnjakom, pa ne najdejo vode; se vračajo s praznimi posodami, osramočeni so in razočarani ter si zakrivajo glavo.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Chráskov prevod

3 Tudi njih plemenitniki pošiljajo najmanjše svoje po vodo: pridejo k vodnjakom, in ne najdejo vode, povrnejo se s praznimi posodami; sram jih je in s sramoto obliti si pokrivajo glave.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

3 Ty veliki poſhilajo te male po vodo, ali kadar k'Studenzu prideo, taku niſhtèr vodé, nenajdeo, inu pèrneſſo ſpet prasno poſſodo nasaj. Ony hodio shaloſtnu inu milu, inu saviajo ſvoje glave,

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 14:3
23 Iomraidhean Croise  

David se je vzpenjal po pobočju Oljske gore, in ko se je vzpenjal, je jokal. Glavo je imel zakrito in je hodil bos. Tudi med ljudstvom, ki je bilo z njim, si je vsak zakril glavo; vztrajno so se vzpenjali in gredoč jokali.


Zato je ljudstvo tisti dan kradoma prišlo v mesto, kakor se prikrade vojska, ki jo je sram, ker je zbežala iz boja.


Čez nekaj časa je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja.


Ne poslušajte Ezekíja! Tako namreč govori asirski kralj: Sklenite prijateljstvo z mano in prestopite k meni, pa bo vsak lahko jedel sadove svoje trte in smokve in pil vodo iz svoje kapnice,


Potem se je Mordohaj vrnil h kraljevim vratom, Hamán pa je hitel domov potrt in z zakrito glavo.


Zmedeni so, ker so imeli upanje, pridejo k njemu in so osramočeni.


Moji tožniki naj se oblačijo z zasramovanjem, kakor s plaščem naj se pokrivajo s svojo sramoto.


Blagovoli me, Gospod, rešiti, Gospod, hiti mi pomagat.


Zaradi zemlje, ki je osupla, ker ni dežja v deželo, si kmetje osramočeni zakrivajo glavo.


Zakaj je moja bolečina brezkončna in moja rana neozdravljiva, da se ne more zaceliti? Postal si mi varljiv hudournik, voda, na katero se ni mogoče zanesti.


Saj je moje ljudstvo storilo dvojno hudobijo: zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali kapníce, razpokane kapníce, ki ne držijo vode.


Tudi od tam pojdeš z rokami na glavi, kajti Gospod je zavrgel tiste, na katere se zanašaš; ne boš imela sreče z njimi.


A Gospod je z menoj kakor strahovit junak. Zato se bodo moji preganjalci opotekli in ne bodo zmagali, zelo bodo osramočeni, ker se jim ne bo posrečilo: sramota bo večna, nepozabna.


Zato se je deževje odmaknilo in ni bilo pomladnega dežja. Vendar si imela čelo vlačuge, prav nič sram te ni bilo.


Dojenčkov jezik se lepi na nebo od žeje; otroci prosijo kruha, nihče jim ga ne lomi.


Recite svojemu bratu: »Moje ljudstvo« in svoji sestri: »Pomiloščena«.


Tudi poljske živali zdihujejo k tebi, ker so suhe vodne struge in je ogenj požrl pašnike v puščavi.


Odrekel sem vam tudi dež, ko so bili še trije meseci do žetve; če sem dal deževati nad enim mestom, nad drugim mestom nisem dal deževati; eno polje je dobilo dež, in polje, ki ni dobilo dežja, se je posušilo.


Dvoje, troje mest se je opotekalo k enemu mestu, da bi se napili vode, pa se niso odžejali; in vendar se niste vrnili k meni, govori Gospod.


Zgodilo se bo: Če katera izmed rodbin dežele ne bo hotela prihajati v Jeruzalem častit Kralja, Gospoda nad vojskami, zanjo ne bo dežja.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan