Ondaka o Jesus llelo mai angle, bangilo llik te ttovel po chikat pe ppuv, ta ppenda molimaia: Dade, te sai avelpe, le mandar gaia buka cherki; a te na cherdol so me mangau, te cherdol so tu mange.
“Me niso nasti cherau me mandar. Me chinau e kris prema so o Dad ppenel mange, a mi kris si chachi, soke ni rodau te cherau pe murno so me cherau si e volia e Dadeki kai bichalda man.
Me sai sikavau tumenge kai bichalda man o Dad pala sa e ezgode kai me cherau, ta ni o Juan nasti del orba mai lachi mandar, soke so me cherau si e ezgode kai o Dad ppenda mange te cherau, ta achardol pe gola ezgode kai o Dad bichalda man.
Ta sa o vreme sikadem tumen kai gia si sar trubul te radi ta te pomozi golen kai trubul len, ta te da amen golli katar gola alava kai o Gazda o Jesus ppenda: ‘Mai but veselia si kana de neko kana le.’ ”
Morabi te dikka po Jesus, soke letar avel amaro pachape ta vou si kai bariavel le. O Jesus terpisarda o krusto, ta ni ttoda sama po lallao katar gua meripe, soke llanela kai pala e patnia ka avel le e dragostia ta e veselia; ta beslo pe rig e chachi e Devleki ande leki charoina.