“A kana likisto gua esluga, maladilo avere eslugaia kai saia leke unllile stotina denariura; ta istarda le ta ppenda leke gia: ‘¡Pochin mange so san mange unllile.!’
Bichinen so si tumen, ta den golen kai trubul len. Cheren tumenge anbave kai ni ka pparradon ta barvalipe ando miloso kote kai inai o son, kai o chorano nasti del andre ta kai ni e papuruge nasti zatril.
Kana o asunda goia orba o Jesus ppenda leke: —Iek ezgoda trubul tut te chere: bichin sa so si tut ta dele e chorrenge. Gia ka avel tut barvalipe ando miloso. Ondaka aide ta lla pala ma.
A o Judas ni ppenda gava soke saia leke zao katar e chorre, gua ppendale soke saia chor, ta lete saia e anbava kai ttodena e love ta chorela peke so ttovena andre.