“Dikken te na den e zea gale minonen kai pachan ande ma, soke me ppenau tumenge kai ando miloso lenge suechura suako llive dikken o mui me Dadeko kai si ando miloso,
“¡Tesko tumenge, kovacha e zakonoke ta tumen e fariseura, manus kojamne!, kai ppanden o udar e Devleko e llenenge te na den. Ta isto tumen ni den andre ta ni muken te den andre golen kai len te den.
Ta ttodape te sikavel, ta ppenela: —Ando Pisipe ppenel gia: ‘Mo cher ka ikkardol cher e molimako sa e ppuvienge’ a tumen cherden letar iek ttan kai gurudon e chorane.
A o Judas ni ppenda gava soke saia leke zao katar e chorre, gua ppendale soke saia chor, ta lete saia e anbava kai ttodena e love ta chorela peke so ttovena andre.
Me sem o marrno llundo kai fulisto katar o miloso; kogo jala katar gava marrno ka zivil ostade. A o marrno kai me ka dau si mo mas, kai me ka dau pala o zivoto e suetoke.”
Goleke kana o Del mangla te sikavel bristomaia e llenenge kai saia te len o barvalipe kai vou ppendaia lenge, jala lenge sovel kai ka cherel gia sar ppendaia lenge kai ka cherel.