Paľis arakh aver muršen, ajci keci tuke mule andro mariben, a avke ker the le grajenca the le maribnaskre verdanenca. Avke džaha pes lenca te marel pro rovno than a čačes zviťazinaha pre lende.“ Ov len šunďa a kerďa avke.
Kada savoro dikhľom andre mire zbitočna dživesa: Hin lačho manuš, so merel sig, kajte hino lačho, a hin nalačho manuš, so dživel but, kajte hino nalačho.
Somas choľamen vaš lengro binos the vaš oda, hoj sas igen skupa. Maravas len, garuďom miro muj angle lende a somas igen choľamen. Ale on sas zacata a furt phirenas ode, kaj len o jilo cirdelas.
Zňičinava tumare uče thana pro lašariben; phagerava tumare kaďidloskre oltara a tumare mule ťela čhivava pre tumare nadžide modli a tumen mange džungľona.
Kala manuša džanen, hoj le Devleskro zakonos phenel, hoj ko kavke dživel, zaslužinel peske o meriben. Ale on na ča, hoj oda keren, on mek the avre dženenge phenen, hoj oda šaj keren.
aňi ola, ko čoren, aňi ola, ko izdran pal o love, aňi o pijaka, aňi ola, ko košen, aňi o živaňa. Ňiko kajse dženendar na zďeďinela o kraľišagos le Devleskro.
Bo mištes džanen, hoj ňisave manušes, ko kerel o lubipen, abo o džungale veci, abo hino igen lakomo – bo o lakomstvo hin sar modloslužba – nane ňisavo than andro kraľišagos le Kristoskro the le Devleskro.
Ajse muršeske o RAJ na kamela te odmukel, bo leskri choľi pre leste igen labola. O RAJ pre leste domukela savoro prekošiben, so hin pisimen andre kada zvitkos, a khosela tele leskro nav pal e phuv.
Ov phenďa peskra dake: „Ola ezeros the šel (1 100) rupune, so tuke čorde a vaš save tut šunďom te košel, hine mande, bo me len tuke iľom.“ E daj leske odphenďa: „Čhavo miro, o RAJ tut mi požehňinel!“