Ale avela pre tumende o Sveto Duchos, prilena leskri zor a avena mire švedki andro Jeruzalem the pal caľi Judsko the andre Samarija a paľis the dži andro posledno agor la phuvakro.“
A phenďa lenge: „Tumen džanen, hoj le manušeske, so hino Židos, nane domuklo te džal andro kher ke ajso manuš, so nane Židos aňi pes leha te arakhel. Ale mange sikaďa o Del, hoj te na phenav pal varesavo manuš, hoj hino nažužo abo melalo.
Bičhav andre Joppa a vičin le Šimon, saves vičinen Peter. Ov bešel paš o moros andro kher ko Šimon, savo kerel buči le cipenca. [Sar avela, phenela tuke savoro.]‘