Miro stanos hino zňičimen; savore lani hine čhingerde. O čhave man omukle a imar nane. Nane ko mange pale te ačhavel o stanos aňi te nacirdel o lepedi.
Uštaren pro šere le čorenge a ispiden len andro prachos la phuvakro; le čororen čhiven pre sera. O čhavo le dadeha džan ola jekha džuvľaha, a kavke meľaren andre miro sveto nav.
„Ale vigos tumenge, zakoňikale the Farizejale, tumen dujemujengre! Bo phanden andre le nipenge o ňeboskro kraľišagos – tumen korkore andre na džan a olenge, ko kamlehas te džal andre, na domuken.
No amen savore pes dikhas andre slava le Rajeskri odučharde mujeha sar andro gendalos. A odi slava, so avel le Rajestar, savo hino o Duchos, amen čerinel pre leskro obrazis – andral jekh slava andre aver.
Bo o Del, savo phenďa: „Mi švicinel o švetlos andral o kaľipen!“, labarďa o švetlos the andre amare jile a anďa o vidňišagos, hoj te prindžaras e slava le Devleskri, savi dičhol pro muj le Ježišoskro Kristoskro.
Akana mangav tut, rajeja, kraľina miro, šun peskre služobňikos! Te oda sas o RAJ, ko tut kerďa upre pre ma, akor mi prilel e voňavo obeta, ale te oda sas o manuša, mi en prekošle anglo RAJ! Bo on man čhide avri andral e phuv le RAJESKRI, andre ajsi phuv, kaj šaj lašarav ča avre devlen!