Sar tosara ušťiľom a kamľom te del le čhavores te pijel, dikhľom, hoj sas mulo. Ale sar vidňisaľolas, obdikhľom les feder a avľom pre oda, hoj oda nane miro čhavoro, savo mange uľiľa.“
„Či šaj bisterel e daj pre peskro čhavoro, saves del te pijel? Či lake na ela pharo pal o čhavoro, saves anďa pro svetos? Ale kajte oj bisterďahas, me pre tu na bisterava!
Lengre ňeprijaťeľa len obkľučinena a kamena len te zňičinel. Obkľučinena len avke zorales, hoj o manuša andro foros bokhatar chana jekh avres a mek až the peskre čhaven the čhajen.‘
„Dikh, RAJEJA! Soske amen avke marďal? O džuvľija mušinen te chal bokhatar peskre čhavoren, saven kamen! O rašaja the o proroka hine murdarde andro Chramos le RAJESKRO!
Vašoda, Jeruzalemona, o dada andre tu chana peskre čhaven a o čhave peskre daden. Anava pre tu o sudos a oda, so tutar ačhela, rozčhivava pre savore seri!