„Prikazin, hoj le Izraelitendar te aven angle ma tiro phral o Aron the leskre čhave o Nadab, Abihu, Eleazar the o Itamar, bo kamav, hoj mange te služinen sar rašaja.
Ale tumen pes vičinena „o rašaja le RAJESKRE“; phenela pes tumenge „o služobňika amare Devleskre“. Uživinena tumenge o pokladi le narodengre a lašarena tumen lengre barvaľipnaha.
„Vaš oda rovav a mire jakhendar čuľan o apsa, bo nane paš ma ňiko, hoj man te poťešinel, ko man hazdňahas pro duchos. Mire čhave hine omukle, bo o ňeprijaťeľis amen domarďa.“
O droma le Sionoskre hine andre žaľa, bo ňiko na avel pro inepi. Savore leskre brani hine zňičimen; o rašaja roven, leskre pačivale čhaja hine smutna, ačhiľa leske ča kirko dukh.
Na rozčhivena e moľakri obeta le RAJESKE, peskre obetenca leske na ena pre dzeka. Ola obeti lenge ena sar o maro la žaľakro, sako, ko lendar chala, pes meľarela; he, lengro maro ela ča prekal lende, ňič olestar pes na anela pre obeta andro kher le RAJESKRO.
Uren tumen andro gone, rašajale, a roven! Hikinen, tumen, so keren pašal o oltaris! Aven urde andro gada le gonestar a roven caľi rat, služobňikale mire Devleskre! Bo e chabeneskri the e moľakri obeta imar nane andro kher amare Devleskro.
Ko džanel? Talam čerinela peskro gondoľišagos, ela leske pharo a mukela pal peste o požehnaňje, hoj tumen te el e chabeneskri the e moľakri obeta prekal o RAJ, tumaro Del.
O rašaja, so služinen le RAJESKE, mi roven maškar o Chramos the maškar o oltaris. Mi mangen pes kavke: „Av jileskro ke tire manuša, RAJEJA, ma de tiro ďeďictvos andre ladž; ma domuk, hoj amendar aver narodi te asan. Soske pes te vakerel maškar o manuša: ‚Kaj hino lengro Del?‘ “