avke langen the pindrangen odľidžala o asiriko kraľis le zaile manušen andral o Egipt the andral o Kuš, le ternen the le phuren le lange buľenca pre ladž le Egiptoske.
Ale akana šun, tu, so tuke rado uživines, so tuke džives avke andro smirom a gondoľines tuke andro jilo: ‚Ča me som a ňiko nane ajsi sar me; na ačhava vdova a na merena mange o čhave.‘
A pre ola manuša, savenge on prorokinen, avela e šabľa the e bokh a ena čhide avri pro uľici andro Jeruzalem. Na ela ko te parunel aňi len aňi lengre romňijen aňi lengre čhaven the čhajen. Čhivava pre lende avri oda nalačhipen, so on korkore kerenas.“
Te paľis o manuša phučena: ‚Soske amenge o RAJ, amaro Del, kada savoro kerďa?‘, pheneha lenge: ‚Avke sar man tumen omukľan a služinenas avre devlenge andre tumari phuv, avke akana služinena le cudzincenge andre phuv, savi nane tumari.‘ “
E čhaj le Jeruzalemoskri kerelas igen but bini, vašoda ačhiľa melaľi. Savore, so la denas pačiv, la poceňinen, bo dikhle lakro langipen. Oj korkori rovel a visarel o muj ladžatar.
Ale oj na kamelas te pridžanel, hoj me som oda, ko la delas o zrnos, e nevi mol the o nekfeder olejos; me som oda, ko la delas but somnakaj the rup, ale oj oleha lašarelas le Baal.
Bo sar na, ta čhivava lake tele o gada a ela langi avke sar andre oda džives, sar uľiľa. Kerava latar pušťa, kerava latar avrišuki phuv a mukava la te merel le smedostar.
„Me džav pre tu, Ninive“ phenel o Nekzoraleder RAJ. „Hazdava tuke upre e rokľa dži o muj; sikavava le narodenge tiro langipen a le kraľišagenge tiri ladž.
Andre oda časos prerodava le lampenca o Jeruzalem a marava ole muršen, save hine spokojna korkore peha, olen, ko peske andro jile phenen: ‚O RAJ na kerela ňič, aňi lačho aňi nalačho.‘