Skiden tumen upre a aven, aven jekhetane paš ma, tumen, so predžiďiľan le narodendar. Ola, ko peha hordinen peskre kaštune modli, na achaľon ňisoske, modľinen pes ko devla, save len našťi zachraňinen.
Paľis anava avri miro sudos pre lende vaš savoro lengro nalačhipen, bo man omukle a labarenas o kaďidlos le cudze devlenge. He, klaňinenas pes le modlenge, saven kerde peskre vastenca!
Či šaj o modli le narodengre den o brišind? Abo či o ňebos del korkoro pestar o prehanki? Či oda na sal tu, RAJEJA, Devla amaro, ko oda kerel? Pre tute pes mukas, bo ča tu kada savoro keres.“
Akor me phenďom: „O RAJ hin miri zor the miro hrados, oda than, kaj man garuvav andre oda džives, sar mange hin phares! Ke tute avena o narodi, avena pal o agora le phuvakre a phenena: ‚Amare dada na zďeďinde ňič, ča le falošne devlen; le chocsave modlen, so lenge na sas lačhe pre ňisoste.‘
Doľikeren mire prikazi a ma keren ňič ole džungale vecendar, save kerenas ola narodi angle tumende. Ma meľaren tumen andre ole vecenca. Me som o RAJ tumaro Del.‘ “
A tumen dikhen a šunen, hoj kada Pavol na ča andro Efezus, ale maj pal caľi Azijsko provincija cirdňa upre but manušen a prevakerďa len. Ov phenel, hoj ola devla, saven o manuša keren peskre vastenca, nane devla.
Bo kajte prindžarde le Devles, na lašarenas les sar Devles, aňi leske na paľikerenas. Andre peskro gondoľišagos gele andro diliňipen a andre lengro nagoďaver jilo avľa o kaľipen.