Dojekh viďeňje ela prekal tumende sar o lava andral o zvitkos, so hin zapečaťimen andre. Sar les dena oleske, ko džanel te genel, a phenena leske: „Pregen!“ Ov odphenela: „Našťi, bo hino zapečaťimen.“
Akana avľom, hoj tuke te dav te achaľol oda, so pes ačhela tire manušenca andre ola dživesa, so avena, bo kada viďeňje hino pal ola dživesa, so avena.“
Andro posledno časos pre leste avela pro mariben o kraľis pal o juhos, ale o kraľis pal o severos pre leste džala le slugaďenca pro graja, le verdanenca the but loďenca. Avela pro but phuva a predžala prekal lende sar e potopa.
Ale tu, Daniel, ľiker kala lava andro garuďipen a zapečaťin e kňižka, medik na ela o posledno časos. But džene džana upre tele a o prindžaripen barola.“
Čačo hin oda viďeňje, so tuke sas phendo pal o rača the tosara, sar pes na obetinela. Ale tu oda viďeňje zapečaťin, bo predžana but berša, medik pes kada ačhela.“
Sar prevakerde o efta perumi, kamľom te pisinel, ale šunďom andral o ňebos o hangos, so mange phenďa: „Ma phen avri oda, so vakerenas ola efta perumi, a ma pisin oda!“