Paľis le savoro žiros, so učharel leskre andrune kotora, o nekfeder kotor la pečinkatar the soduj ľadvini lengre žiroha, a kada savoro labar pro oltaris.
Avke le o žiros le bakrestar, o žirošno chvostos, o žiros so zaučharel leskre andrune kotora, o nekfeder kotor la pečinkatar, soduj ľadvini le žiroha the e čači čang. Kada ela o bakroro pro posveťeňje.
Ker kale manušenge o jile zorale, zaker lenge o kana a phand lenge o jakha, hoj le jakhenca te na dikhen, le kanenca te na šunen a le jilenca te na achaľon, hoj pes te na visaren a te na sasťon avri.“
Ale o rašaja andral o kmeňos Levi, save hine andral o potomstvos le Cadokoskro, save stražinenas miri svetiňa, akor sar o Izraeliti mandar odgele, on šaj aven pašes ke ma, hoj mange te služinen; on ačhena anglal ma, hoj mange te obetinen o žiros the o rat, phenel o RAJ, o Adonaj.
Thovela o vast pro šero le džviroske, saves anďa te obetinel, a murdarela les paš o vudar paš o Svetostankos. O rašaja, o čhave le Aronoskre, pokropinena leskre rateha o seri pro oltaris.
Peskre vastenca anela le RAJESKE e jagaľi obeta: o žiros jekhetane le hrudňikoha, so hazdela anglo RAJ, hoj te sikavel, hoj oda hin daros prekal leste.
A mek paš oda; angloda, sar labarenas o žiros, avelas le rašaskro služobňikos a phenelas oleske, ko obetinelas: „De mange o mas, hoj les te pekav avri le rašaske. Bo na prilela tutar o mas tado, ale ča jalo!“