Se me džanav, keci but nalačhipena kerďan a save bare hine tumare bini: Tumen trapinen le spravodľivones, žadinen le manušendar o prepočiňiben a pro sudos odčhiven le čoren.
Pro sudos ma ľikeren sudos paš ňikaste buter, ale šunen avri sakones jednakones, či oda ela cikno abo baro manuš. Ňikastar tumen ma daran, bo o sudos hin le Devleskro! Te na džanena te rozsudzinel korkore, aven oleha ke ma a me oda rozsudzinava.‘
Ma previsar o čačipen pro sudos. Ma dikh pro manuš, ale sudzin pal oda, so ko kerel. Ma de tut te prepočinel le manušeske, bo oda korarel o jakha le goďaverengre a previsarel o lava le čačipnaskre manušengre.
Ale odi goďi, so avel andral o ňebos, hiňi ešeb žuži, paľis ajsi, so kamel o smirom, kovľi a phundraďi te šunel; hiňi ajsi, so sajinel avres a anel o lačho ovocje, na kerel rozďjel maškar o manuša a nane dujemujengri.