Mangav tut, le mandar kada daros. Se o Del man andre savoreste požehňinďa a hin man savorestar but.“ Sar les o Jakob but prevakerelas, iľa lestar oda daros.
O Ezav phučľa: „So mange kames te sikavel kale savore stadenca, saven bičhaďal?“ O Jakob odphenďa: „Diňom tuke len sar daros, hoj prekal lende tuke te avav pre dzeka, rajeja miro.“
O David le Cibaske odphenďa: „Savoro, so hin le Mefibošetoskro, ačhela tuke.“ „Banďuvav anglal tu!“ phenďa o Ciba. „Ča mi arakhav e milosť anglal tu, raja miro the kraľina.“
Ale te peske gondoľinďahas oda sluhas andre peskro jilo: ‚Miro raj mek but na avela!‘ A chudňahas te marel le sluhen the le služken, chaľahas, piľahas the mačiľahas –
E Moabčanka e Rut phenďa la Noemake: „Muk man te džal pre maľa te skidel upre o jačmeňis pal varekaste, ko mange oda domukela.“ E Noemi lake odphenďa: „Dža, čhaje miri!“