12 O Adam leske odphenďa: „Odi romňi, sava mange tu diňal, man diňa pal oda stromos a me chaľom.“
Paľis o RAJ, o Del, phenďa: „Nane mištes te dživel le manušeske korkoreske. Kerava leske pomoca, savi leske ela rovnocenno.“
O manuš diňa o nava savore džvirenge the savore čiriklenge, ale na arakhľa ňisavi pomoca, savi leske uľahas rovnocenno.
A o RAJ, o Del, kerďa džuvľa ole pašvarestar, so iľa le Adamostar, a anďa la paš o Adam.
A o Del lestar phučľa: „Ko tuke phenďa, hoj sal lango? Na chaľal tu pal oda stromos, pal savo tuke phenďom, hoj te na chas?“
Vareko garuvel andre o bini, ale me len šoha na garuďom andre.
Varesavo manuš pes korkoro zňičinel peskre nagoďaver skutkenca, ale paľis del e vina le RAJESKE.
Ko garuvel peskro binos, na džala anglal, ale ko viznavinel peskro binos a omukel les, chudela le Devleskro jileskeriben.
Ale o zakoňikos kamelas te presikavel peskro čačipen a phučľa lestar dureder: „A ko hin mange oda aver manuš?“
Bo na prindžaren le Devleskro spravodľišagos a kamen te presikavel peskro spravodľišagos, na poddine pes le Devleskre spravodľišagoske.
O Saul odphenďa: „O slugaďa len ande khatar o Amaleka a na murdarde len, ale mukle oda nekfeder le bakrendar the le gurumňendar, hoj oda te obetinen le RAJESKE, tire Devleske. Ale savoro aver murdarďam avri.“