Ale o Del šunďa le čhavoreskro roviben a le Devleskro aňjelos vičinďa andral o ňebos pre Hagar a phenďa lake: „So tute, Hagar? Ma dara tut, bo o Del šunďa tire čhas, sar rovel ode, kaj hino.
Ode pes leske rači sikaďa o RAJ a phenďa: „Me som o Del tire dadeskro le Abrahamoskro. Ma dara tut, bo me som tuha! Požehňinava tut a dava tut but potomki angle miro služobňikos Abraham.“
Miro Del hin miro zoralo bar, ke savo denašav, miro šťitos, miro hrados the miri zor, savi man zachraňinel. Miro zachrancas, tu man zachraňinďal le maribnaskre muršendar.
Muk tut andre buči a ma dara! Ma dara tut a ma izdra, bo o RAJ o Del, miro Del, ela tuha. Na omukela tut a na odvisarela pes tutar, medik na dokereha savore buča pro Chramos, andre savo paľis le RAJESKE služinena.
Ale mi radisaľon savore, so pes denašen te garuvel ke tute; mi giľaven radišagostar pro furt! Učhar andre olen, ko kamen tiro nav, hoj te thoven baripen andre tu.
Feder hin jekh džives andre tiro kher, sar ezeros avrether! Radeder ačhava pro prahos andro kher mire Devleskro, sar hoj te bešav andro stani le nalačhe manušengre.
Phenen olenge, ko pes daran andro jile: „Aven zorale a ma daran tumen! Dikhen, tumaro Del! Avela la pomstaha the le Devleskre počiňibnaha. Ov avela a zachraňinela tumen.“
Ale akana, kavke phenel o RAJ, savo tut stvorinďa, Jakobona, savo tut kerďa, Izraelona: „Ma dara tut, bo me tut cinďom avri. Vičinďom tut tire naveha, tu sal miro.
Kada phenel o RAJ, oda, ko tut stvorinďa, oda, ko tut forminďa andro per tira dake a pomožinel tuke: Ma dara tut, miro služobňikona, Jakobona, Ješurun, saves mange kidňom avri.
Ma daran tumen, ma izdran! Či oda me imar čirla na phenďom a na diňom te džanel? Tumen san mire švedki. Či hin varesavo aver Del? Nane, ča me. Nane aver Skala, pal ňisavi na džanav.“
Andro trandato (30.) berš andro štarto čhon pro pandžto džives, sar somas maškar o zaile manuša paš o paňi Kebar, phundraďa pes o ňebos a dikhľom o viďeňja le Devlestar.
Andre oda viďeňje, so man diňa o Duchos le Devleskro, man o Duchos hazdľa upre a iľa man andro Babilon paš ola, ko sas zaile. Paľis o viďeňje preačhiľa a geľa mandar upre.
Ale o aňjelos leske phenďa: „Ma dara tut Zachariaš, bo tiro mangipen hin avrišundo! Tiri romňi e Alžbeta ačhela khabňi, uľola lake muršoro a deha leske o nav Jan.
On odphende: „Bičhaďa amen o Kornelius, o veľiťeľis upral o šel slugaďa. Ov hino čačipnaskro manuš, savo pes daral le Devlestar a saves calo židoviko narodos del pačiv. O sveto aňjelos leske phenďa, hoj tut te vičinel andre peskro kher a te šunel tire lava.“
Či o Pavol, vaj o Apollo, abo o Peter; vaj o svetos, či o dživipen, vaj o meriben; či ola veci, so hine akana; abo ola, so mekča ena – savoro hin tumaro,
Andre ola dživesa, te vareko kamelas te džanel vareso le Devlestar, phenelas: „Aven džas ko vidcos!“ Bo varekana vičinenas vidcos oles, kaske pes adadžives phenel prorokos.