Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jakob 1:11 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

11 Ár liki je gori zišlo sunce z vročínov, i posüšilo je trávo, i cvêt njé je doli spadno, i lepota njé obráza je prêšla: tak i bogátec vu svoji potáj povêhne.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac


Tuilleadh tionndaidhean

Življenje z Jezusom

11 Ko se dvigne vroče sonce, ji posuši liste, cvet ovene in lepota izgine. Tako bo propadel tudi bogataš in vsi njegovi posli.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Živa Nova zaveza

11 Brž ko opoldne posije vroče sonce, se trava posuši, cvetje uvene in vsa lepota izgine. Prav tako se zgodi tudi z bogatašem. Če je še tako podvzeten, bo uvenel sredi svojega dela.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

11 Vzide namreč sonce z vročino in travo posuši in cvetlica v njej uvene in lepota njene podobe premine. Tako bo tudi bogatin zvenel na svojih potih.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Chráskov prevod

11 Vzide namreč sonce z vročino in posuši travo, in njen cvet odpade in lepota lica njenega izgine: tako tudi bogatin zvene v svojih podjetjih.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

11 Sonce namreč vzide z vročino in posuši travnik. Cvet na njem se osuje in lepota njegovega obličja izgine. Tako bo tudi bogataš ovenel na svojih poteh.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jakob 1:11
27 Iomraidhean Croise  

Od tvojega protênja i srda; ár si me gori zdigno, ino si me doli vrgao.


Ár so mínoli, kak din, dnévi mojí, i kôsti moje so obgorele kak glavnja.


Človek je vu svoji dnévi, kak tráva, kak cvêt pôlski, tak cveté;


Ár kak tráva, se hitro vö vsečéjo, i liki to zelenjé tráve, povêhnejo.


Ovo kak dlan si mi zmero dnéve moje, i bívost moja je kak ničes pred tebom. Kak ničestni so vsi lüdjé, kí dönok tak bátrivno živéjo. Šelah.


Zaütra cveté, ali naskori povêhne, ino se navéčar pokosi, i posêhne.


Gda bi pa sunce gori prišlo, vö je zgorelo; i da je nej melo korenjá, posêhnolo je.


Govoréči: kâ eti zádnji so li edno vöro delali, i k nám si je priglíhne včíno; ki smo nosili cêloga dnéva bremen i vročíno.


Či pa trávo polsko, štera dnes jeste, a vütro se pa v péč vrže, Bôg tak obláča; nêli vás zvnôgim bole, maloverci?


Gda bi pa sunce gori zíšlo, vö je zgorelo; i, da je nej melo korenjá, posêhnolo je.


I, kí vžívajo ete svêt, liki da bi ga nê vživali. Ár prêde etoga svêta obráz.


Na neskvarjeno i ne zamázano i nepovêhnjeno öročíno; štera se vam vu nebésaj drži.


I, gda se skáže poglavník pastérov, vzemete to nepovêhnjeno díke korôno.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan