Kana šunde kava, smirisajle thaj lije te hvalin e Devle vaćarindoj: “O Dol, gijate, i e abandžijen dija pokajanje savo inđarol ano džuvdipe bizo meripe!”
A kana avile ani Antiohija thaj ćidije i khanđiri, o Pavle thaj o Varnava vaćarde lenđe sa so ćerda o Dol prekal lende thaj sar e abandžijenđe putarda o vudar taro pačajipe.
Maškar lende sasa jekh džuvli, savako alav sasa Lidija taro foro Tijatira, savi biknola but kuč skerletna šeja. Voj poštujila e čačukane Devle thaj o Gospod putarda lako ilo te šunol šukar e Pavlese lafura.
Ano Efes avilo jekh Jevrejino, alavesa Apolo, savo bijandilo ani Aleksandrija. Vov sasa manuš savo but šukar vaćarola thaj but šukar džanglja e Sveta lila.
Gija ni usudiv ma te vaćarav khančestar so o Hrist ni ćerda prekal mande, te bi e abandžijen ćerola te aven poslušna. Gova ćerda e lafurencar thaj e bućencar,
Dav gođi pe gova so dži jekh tumendar phenol: “Me sem e Pavleso”, aver: “Me sem e Apoloneso”, trito: “Me sem e Petreso”, a štarto: “Me sem e Hristeso.”
golese kaj amaro Lačho Lafi tumenđe ni avilo samo lafurencar, nego zuralimasa, e Svetone Duxosa thaj ano baro uverenje ane leso čačipe. Korkore džanen sar živisadem maškare tumende, paše tumaro šukaripe.