Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 9:1 - Ekumenska izdaja

1 Kdo mi da v puščavi kočo ob potu, da zapustim svoje ljudstvo in odidem od njih? Zakaj vsi so prešuštniki, drhal nezvestežev.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Chráskov prevod

1 O kdo bi me postavil v puščavo, v prenočišče popotnikov, da zapustim ljudstvo svoje in odidem od njih! Zakaj vsi so prešuštniki, skupščina nezvestnikov.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

1 O, da bi imel v puščavi popotniško kočo: zapustil bi svoje ljudstvo in odšel od njih! Kajti vsi so prešuštniki, truma sleparjev.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

1 AH de bi jeſt ſadoſti vodé imel v'moji glavi, inu de bi moje ozhy ſolsni Studenci bily, de bi dan inu nuzh mogèl objokati te pobyene v'moim folku.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 9:1
20 Iomraidhean Croise  

Potoki solzá mi tekó iz mojih oči, ker se ljudje ne držé tvoje postave.


Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu: kdaj pridem in se prikažem pred tvojim obličjem?


Pa pravim: O da bi imel peruti kot golob, odletel bi in počival!


Zato se hočem jokati, kakor objokuje Jazer sabamski vinograd, s solzami hočem rositi Hesebon in Eleale; zakaj v tvoje obiranje sadja in v tvojo trgatev je udaril bojni krik.


Zato pravim: »Glejte proč od mene, da se bridko zjočem! Ne trudite se, da bi me tolažili zaradi uničenja mojega ljudstva!«


Če ne boste poslušali, se moram na tihem jokati zaradi vaše prevzetnosti in solze točiti. Moje oko se raztopi v solzah, ker bo v ujetništvo odpeljana čreda Gospodova.


To besedo jim govôri: Moje oči točijo solze noč in dan in ne prenehajo! Kajti silna nesreča je zadela devico, hčer, moje ljudstvo, da, neozdravljiva rana!


Pri vsem tem se tudi nezvestnica, njena sestra Juda, ni k meni vrnila z vsem svojim srcem, ampak le na videz,« govori Gospod.


»Moje osrčje, moje osrčje! Zvijam se v bolečini! Moje srce je razburjeno, moja notranjost buči! Ne morem molčati: Zakaj slišim glas trombe, bojni hrup!


Kako bi ti mogel odpustiti? Tvoji sinovi so me zapustili in prisegajo pri njih, ki niso Bog. Sklenil sem zavezo z njimi, pa so prešuštvovali, v hiši malikov so bili gostje.


Hči, moje ljudstvo, obleci raševnik, valjaj se v pepelu! Žaluj kakor po edincu z bridko žalostjo: »Oh, naglo je prišel nad nas pokončevalec!«


neozdravljivo. Žalost me obhaja, moje srce je bolno.


Čuj! Žalostinka se sliši s Siona: »Kako smo uničeni, silno osramočeni! Domovino moramo izgubiti, svoje hiše zapustiti!«


V solzah mi ginejo oči, razburjeno je moje osrčje. Na zemljo se usipljejo moja jetra zaradi padca hčere mojega ljudstva, ker gine otrok in dojenec po mestnih trgih.


Pri tebi se jemljejo podkupnine, da se preliva kri. Jemlješ obresti in oderuško plačilo, iščeš svoj dobiček z izsiljevanjem svojega bližnjega, mene pa pozabljaš, govori vsemogočni Gospod.


Vsi so prešuštniki, podobni so peči, ki jo je pek razbelil: on neha kuriti, ko je umesil testo, dokler se vse ne prekvasi.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan