Jeremija 3:21 - Ekumenska izdaja

²¹ Čuj, na višinah se sliši jok, milo vpitje Izraelovih sinov, ker so hodili po krivih potih, pozabili Gospoda, svojega Boga!

Chráskov prevod

²¹ Glas se čuje po golih višinah, jok in moledovanje sinov Izraelovih, zato ker so spačili svojo pot, pozabili Gospoda, Boga svojega.

Slovenski standardni prevod

²¹ Glas se sliši na goljavah, jok in tožbe Izraelovih sinov, ker so zašli na krivo pot, pozabili Gospoda, svojega Boga.

Jeremija 3:21 Iomraidhean Croise

Jobova knjiga 33:27

Pred ljudmi zapoje in reče: »Grešil sem in delal krivico, a Bog mi ni povrnil;

Pregovori 10:9

Kdor hodi v poštenosti, hodi varno, kdor pa svoja pota krivi, gre v pogubo.

Pregovori 19:3

Neumnost človeku sprevrača njegovo pot, vendar se nad Gospodom jezi njegovo srce.

Izaija 15:2

Pojdejo v tempelj in v Dibon na višine jokat. Moab toži na Nebu in Medabi. Na vseh glavah je pleša, vsaka brada je ostrižena.

Izaija 17:10

ker si pozabil Boga svojega odrešenja in se nisi spominjal skale svoje moči. Zasadil si ljubke vrtove in jih obsadil s trtami iz tujine.

Izaija 57:11

Koga si se plašila in se bala, da si se izneverila, da se nisi mene spominjala, se zame ne menila? Mar ne, ker sem molčal, in sicer od davnega časa, zato se nisi bala.

Jeremija 12:12

Čez vse višine v puščavi vdirajo pokončevalci. Zakaj Gospod ima meč, ki žre od enega konca zemlje do drugega, nobenemu živemu bitju ne bo prizaneseno.

Jeremija 13:25

To je tvoja usoda, tvoj delež, ki sem ti ga odmeril, govori Gospod – ker si me pozabil in se zanašal na laž.

Jeremija 18:15

A mene je pozabilo moje ljudstvo, ničnosti darujejo kadilne daritve. A se spotaknejo na svojih potih, na starodavnih stezah, ko hodijo po strmih, neuglajenih potih.

Jeremija 2:32

Mar pozabi devica svoj nakit, nevesta svoj pas? A moje ljudstvo me je pozabilo brez števila dni.

Jeremija 3:2

Povzdigni svoje oči k višinam in glej! Kje nisi bila onečaščena? Ob potih si čakala nanje, kakor Arabec v puščavi. Tako si omadeževala deželo s svojim nečistovanjem in s svojo hudobijo.

Jeremija 31:9

Z jokom so odhajali, a tolažeč jih spremim; k potokom vodá jih popeljem, po ravnem potu, kjer se ne spotaknejo. Zakaj jaz sem Izraelov oče, in Efraim je moj prvorojenec.

Jeremija 7:29

Ostrizi si lase in vrzi jih proč! Zapoj na višinah žalostinko! Zakaj Gospod je zavrgel in zapustil rod, ki se mu studi.

Ezekiel 23:35

Zato tako govori vsemogočni Gospod: Ker si me pozabila in me vrgla za svoj hrbet, trpi tudi ti za svoje nečistovanje in za svoje hotništvo!

Ezekiel 7:16

Utekó li ubežniki, bodo šli na gore kakor dolinski golobje, vsi žalostno gruleč, vsak zaradi svoje krivde.

Ozej 13:6

Na svoji paši so se nasitili; ko so bili siti, so se prevzeli in so mene pozabili.

Ozej 8:14

Izrael je pozabil svojega Stvarnika, sezidal si je palače; Juda je pomnožil svoja utrjena mesta; toda vrgel bom ogenj v njegova mesta, in použil bo njegove palače.

Mihej 3:9

Poslušajte vendar, vi, poglavarji Jakobove hiše, vi, sodniki Izraelove hiše, vi, ki mrzite pravico in skrivljate, kar je ravno;

4 Mojzes 22:32

Gospodov angel pa mu je rekel: »Zakaj si svojo oslico že trikrat tepel? Glej, jaz sem te šel zadrževat; kajti ta pot mi ni všeč.

2 Korinčanom 7:10

Kajti žalost, ki je po božji volji, rodi stanovitno spreobrnjenje k zveličanju, svetna žalost pa povzroča smrt.