Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 14:3 - Ekumenska izdaja

3 Odličniki pošiljajo svoje posle po vodo; ti pridejo k vodnjakom, pa ne najdejo vode; se vračajo s praznimi posodami, osramočeni so in razočarani ter si zakrivajo glavo.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Chráskov prevod

3 Tudi njih plemenitniki pošiljajo najmanjše svoje po vodo: pridejo k vodnjakom, in ne najdejo vode, povrnejo se s praznimi posodami; sram jih je in s sramoto obliti si pokrivajo glave.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

3 Veljaki pošiljajo služinčad po vodo; ti pridejo k mlakam: ne najdejo vode, vračajo se s praznimi posodami; osramočeni so in razočarani, zakrivajo si glavo.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

3 Ty veliki poſhilajo te male po vodo, ali kadar k'Studenzu prideo, taku niſhtèr vodé, nenajdeo, inu pèrneſſo ſpet prasno poſſodo nasaj. Ony hodio shaloſtnu inu milu, inu saviajo ſvoje glave,

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 14:3
23 Iomraidhean Croise  

David je šel na Oljsko goro. Grede je jokal in imel zakrito glavo ter hodil bos. Tudi vsi ljudje, ki so bili z njim, so si zakrili glave in jokajoč hodili.


Zato se je ljudstvo tisti dan prikradlo v mesto, kakor se prikrade vojska, ki jo je sram, ker je v bitki zbežala.


Za nekoliko časa je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja.


Ne poslušajte Ezekija! Kajti tako govori asirski kralj: Sklenite z menoj mir in prestopite k meni! Potem naj jé vsak izmed vas od svoje trte in od svoje smokve in pije vodo svoje kapnice,


Mardohej se je potem vrnil h kraljevim vratom; Aman pa je hitel domov žalosten in z zakrito glavo.


Pa so se prevarali v svojem zaupanju: prišli so tja in bili razočarani.


Moji tožilci naj se odenejo z nečastjo in s svojo sramoto ogrnejo kot s plaščem!


Blagovoli me, Gospod, rešiti, Gospod, hiti mi pomagat!


Zaradi polja so kmetje v strahu, ker ni bilo dežja v deželi; osramočeni so in razočarani ter si zakrivajo glavo.


Zakaj moja bolečina večno traja, in je moja rana brezupno neozdravljiva? Postal si mi kakor varljiv potok, katerega voda je nestanovitna.


Saj je dvojno hudobijo storilo moje ljudstvo: Mene, studenec žive vode, so zapustili, da si izkopljejo kapnice, razpokane vodnjake, ki ne morejo držati vode.


Tudi od ondod pojdeš proč s svojimi rokami na glavi! Kajti Gospod zavrača te, na katere se zanašaš. Ne boš imel sreče z njimi.


Toda Gospod je z menoj kot silen junak. Zato se spotaknejo moji preganjalci, nič ne premorejo; zelo bodo osramočeni – saj nič ne dosežejo – z večno, nepozabljivo sramoto.


Deževje se je zaustavilo, ni bilo poznega dežja. Toda imela si čelo hotnice, nisi se hotela sramovati.


Jezik je lepel dojenčku na nebu od žeje; otročiči so prosili kruha, a nihče jim ga ni lomil.


Recite svojemu bratu: »Moje ljudstvo« in svoji sestri: »Pomiloščena«.


Celo poljske živali vpijejo k tebi, ker so se posušili studenci vode in ogenj požira pašnike na planoti.


Tudi vam nisem dal dežja, ko so do žetve manjkali trije meseci; in če sem poslal dež enemu mestu, ga nisem dal drugemu; eno polje je dež dobilo, drugo je sušo trpelo, ker ni bilo dežja;


dvoje, troje mest se je opotekalo k enemu mestu, da bi se vodé napili, a je ni bilo dovolj: in vendar se niste k meni vrnili, govori Gospod.


Ako pa katera izmed rodovin dežele ne bo hotela priti v Jeruzalem, da se pokloni Kralju, Gospodu nad vojskami, zanjo ne bo dežja.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan