Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 10:10 - Ekumenska izdaja

10 Toda Gospod je Bog v resnici, živi Bog in večni kralj. Ako se razjezi, se strese zemlja, narodi ne vzdržijo njegovega srda.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Chráskov prevod

10 Gospod pa je Bog v resnici, živi Bog in kralj večni; od jeze njegove se trese zemlja, in narodi ne morejo prenašati nevolje njegove.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

10 Gospod pa je resnični Bog, živi Bog in večni Kralj. Od njegovega gneva se strese zemlja, narodi ne vzdržijo njegovega srda.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

10 Ali GOSPVD je en pravi Bug, en shivi Bug, en vezhni Krajl. Pred njegovim ſerdom ſe Semla treſſe, inu Ajdje nemogo njegoviga pritesha pretèrpéti.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 10:10
69 Iomraidhean Croise  

Abraham pa je zasadil tamarisko v Bersabi in klical tam ime Gospoda, večnega Boga.


Ko je vse ljudstvo to videlo, je padlo na obraz in govorilo: »Jahve je Bog! Jahve je Bog!«


da spoznajo vsa ljudstva na zemlji, da je Jahve Bog in nihče drug.


Tvoja, o Gospod, je velikost, moč, čast, slava in veličastvo. Kajti tvoje je vse, kar je v nebesih in na zemlji. Tvoje, o Gospod, je gospostvo in ti se dvigaš kot gospod nad vse.


Izrael je bil dolgo brez pravega Boga, brez duhovnika, ki bi ga učil, in brez postave.


On pretresa zemljo z njenega mesta, da se majejo nje temelji.


Gospod je kralj na vekov veke, narodi so izginili iz njegove dežele.


Vedite, Gospod je Bog: on nas je naredil in smo njegovi, njegovo ljudstvo in ovce njegove paše.


Zakaj dober je Gospod, vekomaj traja njegovo usmiljenje, od roda do roda njegova zvestoba.


On pogleda na zemljo, ta se strese; se dotakne gorá, se že kadé.


Strepeči, zemlja, pred Gospodovim obličjem, pred obličjem Jakobovega Boga,


Tvoje kraljestvo je kraljestvo vseh vekov, tvoje gospostvo je za vse rodove. Resničen je Gospod v vseh svojih besedah, dober v vseh svojih delih;


stvarniku nebes in zemlje, morja in vsega, kar tam živi! On je na veke zvest,


V svoji stiski sem klical Gospoda in vpil sem k svojemu Bogu. Slišal je moj glas iz svojega templja in moj klic je prišel do njegovih ušes.


Gospod je prestoloval nad potopom, Gospod bo prestoloval kot kralj na veke.


Izvlekel me boš iz zanke, ki so mi jo nastavili; zakaj ti si moje zavetje.


Kakor jelen hrepeni po potokih vodá, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.


Tvoja čreda je v njej prebivala, o Bog, ubožcu si jo pripravil v svoji dobroti.


O Bog, ko si hodil pred svojim ljudstvom, ko si stopal skozi puščavo,


In vendar, Bog je moj kralj oddavnaj, on izvršuje rešitev v deželi.


Od tvoje grožnje, Jakobov Bog, so otrpnili vozovi in konji.


Strašen si, kdo se ti bo ustavljal, spričo tvoje silne jeze?


Oblaki so lili vode, iz oblakov je grmelo in tvoje puščice so švigale.


Kako ljuba so tvoja bivališča, Gospod nad vojskami!


Gospod prestoluje na veke, postavil je svoj stol za sodbo.


Kdo doume silo tvoje jeze, kdo tvoj gnev, primerno strahu, ki ti ga dolgujemo?


Preden so se rodile gore in sta se oblikovala zemlja in svet, si ti od vekov na veke, o Bog.


tvoj prestol je trden od pradavnine, od vekomaj si ti.


Njegovi bliski razsvetljujejo svet, zemlja to vidi in se trese.


Nagni, Gospod, svoje uho in poslušaj! Odpri, Gospod, svoje oči in glej! Sliši vse besede, ki jih je Senaherib poslal, da bi zasramoval živega Boga!


Morda bo Gospod, tvoj Bog, poslušal besede Rabsaka, ki ga je njegov gospod, asirski kralj, poslal zasramovat živega Boga, in ga kaznoval zaradi besed, ki jih je Gospod, tvoj Bog, slišal. Prosi torej za ostanek, ki se še najde!‘«


Glej, narodi so kot kaplja na vedru, kakor prašek na torilcih te cenijo! Glej, otoke dviga kakor zrno peska!


Ali ne veš, mar nisi slišal? Gospod je večni Bog, stvarnik koncev zemlje. On se ne utrudi in ne opeša, nedoumljiva je njegova razsodnost.


Zakaj tako govori Visoki in Vzvišeni, ki večno prestoluje in se »Sveti« imenuje: »Na višavi, v svetišču prebivam in pri potrtem in ponižanem, da oživim duha ponižanih in oživim srce potrtih.


Kdor hoče biti blagoslovljen v deželi, naj bo blagoslovljen od Boga, ki je zvest. Kdor prisega v deželi, prisega pri Bogu, ki je zvest. Zakaj pozabljene so poprejšnje stiske in skrite pred mojimi očmi.


Gospodovega bremena pa ne omenjajte več; kajti sicer bo breme vsakemu njegova lastna beseda, ker preobračate besede živega Boga, Gospoda nad vojskami, našega Boga.


Če prisegaš: »Kakor resnično Gospod živi« resnično, pošteno in pravično, bodo narodi blagoslovljeni v njem, in se bodo z njim ponašali.


Gledam gore – in glej: tresejo se! Vsi griči drhté!


Od klica »Zavzet je Babilon« se potrese zemlja, njegovo vpitje se sliši med narodi!


Tedaj se zemlja strese in zadrhti; kajti na Babilonu se spolni sklep Gospodov, da se babilonska dežela spremeni v puščavo, kjer nihče ne prebiva.


Zato sem izdal ukaz, naj privedejo predme vse babilonske modrece, da mi oznanijo razlago sanj.


Zdaj jaz, Nabuhodonozor, hvalim, slavim in poveličujem kralja nebes; kajti vsa njegova dela so resnična, njegova pota pravična. Tiste, ki prevzetno živé, more ponižati.«


In kralj Darij je izdal vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo na vsej zemlji, tole pisanje: »Blagor vam bodi v izobilju!


Od mene je izdan ukaz: Na vsem ozemlju mojega kraljestva naj vsi trepetajo in se bojé Danijelovega Boga, kajti on je živi Bog, ki ostane na veke. Njegovo kraljestvo ne bo uničeno, njegovo gospostvo bo brez konca.


Dana mu je bila oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili. Njegova oblast je večna, neminljiva oblast in njegovo kraljestvo neuničljivo.


Gospod se oglaša na čelu svoje vojske, zakaj silna so njegova krdela, mnogo jih je, ki izvršujejo njegove naredbe. Zakaj velik je dan Gospodov, silno strašen: kdo ga more prestati?


Goré se topé pod njegovimi koraki, razmikajo se doline kakor vosek pred ognjem, kakor voda, razlita čez pobočje.


Pred njim se tresejo gore, hribi se opotekajo; pred njegovim obličjem se udira zemlja, svet in vsi, ki na njem bivajo.


Kdo bo obstal pred njegovo jezo? Kdo bo vzdržal pred njegovim plamtečim gnevom? Njegov srd se razliva kot ogenj, pred njim se topi skalovje.


gore te gledajo in se stresajo, oblaki se v nalivih trgajo, morje buči s silnim šumom.


Ko obstane, se zemlja zamaje, ko pogleda, se prestrašijo narodi, pokajo večne gore, se pripogibajo starodavni hribi, ki so od nekdaj njegova steza.


Toda kdo bo mogel prestati dan njegovega prihoda? Kdo bo ostal, ko se prikaže? Zakaj on je kakor livarjev ogenj, kakor lug pralcev.


Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«


Jezus pa je molčal. In veliki duhovnik mu je rekel: »Rotim te pri živem Bogu, da nam izjaviš, ali si ti Kristus, božji Sin.«


To pa je večno življenje, da poznajo tebe, edinega pravega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.


»Možje, kaj to počenjate? Tudi midva sva umrljiva človeka, vam enaka. Oznanjujeva vam pa evangelij, da bi se od teh praznih reči spreobrnili k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih.


Skala je, brez graje je njegovo delo in vsa njegova pota so pravica; Bog je zvest in brez krivice, pravičen in poštèn je.


Kajti kje je človeško bitje, ki bi slišalo kakor mi glas živega Boga, ki govori iz ognja, pa bi ostalo pri življenju?


Sami namreč oznanjajo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili od malikov k Bogu, da služite živemu in pravemu Bogu


Kralju vekov pa, neminljivemu, nevidnemu, edinemu Bogu čast in slava na vekov veke. Amen.


Bogatinom na tem svetu vêli, naj ne bodo visokih misli in naj ne upajo v bogastvo, ki je negotovo, temveč v Boga, ki nam daje vsega obilo za uživanje;


Strašno je pasti v roke živega Boga.


In Jozue je govoril: »Po tem spoznajte, da je živi Bog med vami in da gotovo prežene izpred vas Kanaance, Hetejce, Hevejce, Ferezejce, Gergesejce, Amorejce in Jebusejce:


In vemo, da je božji Sin prišel in nam dal razumnost, da spoznavamo resničnega Boga, in smo v Resničnem, v njegovem Sinu Jezusu Kristusu; ta je resnični Bog in večno življenje.


In videl sem velik bel prestol in njega, ki je sedel na njem; izpred njegovega obličja sta izginila zemlja in nebo in zanju ni bilo več mesta.


Ko si izšel, Gospod, iz Seira, ko si se vzdignil z edomske poljane, se je zemlja tresla, so nebesa rosila, so oblaki rosili vodo,


David je vprašal može, ki so stali pri njem: »Kaj se bo dalo možu, ki ubije tegale Filistejca in Izraelu odvzame sramoto? Kdo je pač ta neobrezani Filistejec, da zasmehuje bojne vrste živega Boga?«


Tako leva kakor medveda je ubil tvoj služabnik in temu neobrezanemu Filistejcu se bo zgodilo kakor enemu izmed njih, ker je zasmehoval bojne vrste živega Boga.«


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan