Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Sv. Lukež 7:13 - Chráskov prevod

13 In ko jo Gospod ugleda, se mu zasmili in ji reče: Ne jokaj!

Faic an caibideil Dèan lethbhreac


Tuilleadh tionndaidhean

Življenje z Jezusom

13 Ko jo je Jezus zagledal, mu je postalo hudo. Zelo se mu je zasmilila. »Ne joči,« ji je rekel.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Živa Nova zaveza

13 Ko jih je Jezus videl, ga je njihova bolečina globoko ganila. “Ne jokajte!” jih je tolažil.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

13 I, gda bi jo vido Gospôd, smilüvao se je nad njôv i erkao je njê: ne jôči se.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

13 Ko jo je Gospod videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

13 Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Sv. Lukež 7:13
36 Iomraidhean Croise  

Kakor se oče usmili otrok, usmili se Gospod njih, ki se ga bojé.


Ti pa, Gospod, Bog mogočni, usmiljen si in milosten, počasen v jezo in obilen v milosti in resnici.


Saj ti si, Gospod, dobrotljiv in rad prizanašaš, in obilen si v milosti vsem, ki te kličejo.


V vsej njih stiski je bil sam stiskan, in angel obličja njegovega jih je reševal. V svoji ljubezni in usmiljenosti jih je odkupil sam in dvignil jih je nase ter jih nosil vse dni nekdanje.


Ali mi je drag sin Efraim? ali otrok dražesten? Kajti kadarkoli govorim zoper njega, se ga vendar milo spominjam še. Zatorej polje osrčje moje zaradi njega; gotovo se ga usmilim, govori Gospod.


Ljudstvo se mi smili, ker že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti;


Potem pa izvoli Gospod še drugih sedemdeset in jih pošlje po dva in dva pred obličjem svojim v vsako mesto ali kraj, kamor je imel sam priti.


In zgodi se, ko je na nekem kraju molil, da mu reče, ko je nehal, eden učencev njegovih: Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil učence svoje.


Gospod mu pa reče: Sedaj vi farizeji čistite kozarec in skledo odzunaj, kar je pa znotraj vas, je polno ropa in hudobije.


Gospod pa reče: Kdo neki je zvesti in modri oskrbnik, ki ga postavi gospodar nad družino svojo, naj jim daje odmerjeno hrano ob svojem času?


Gospod mu pa odgovori in reče: Hinavci, ali ne odvezuje vsak izmed vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga ne goni napajat?


Reko pa apostoli Gospodu: Pomnoži nam vero!


Gospod pa reče: Ako bi imeli vero, kolikršno je gorčično zrno, bi rekli tej murvi: Izderi se in presadi se v morje! in poslušala bi vas.


In reče Gospod: Slišite, kaj pravi nepravični sodnik!


Pristopi pa Zahej in reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim, in če sem koga kaj ukanil, povrnem mu četverno.


In Gospod se obrne in pogleda na Petra; in Peter se spomni besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.


ko pa stopijo v grob, ne najdejo trupla Gospoda Jezusa.


Ti pravijo: Res je vstal Gospod in se je prikazal Simonu.


Ko se pa približa mestnim vratom, glej, neso ven mrliča, edinega sina matere njegove, in ona je bila vdova; in mnogo ljudstva iz mesta gre z njo.


In pristopivši se dotakne odra, nosilci pa se ustavijo, in veli: Mladenič, pravim ti, vstani!


ter ju pošlje h Gospodu vprašat: Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo druzega?


Vsi pa so jokali in žalovali za njo. On pa reče: Ne jokajte, ni umrla, ampak spi.


Marija, katere brat Lazar je bil bolan, pa je bila ta, ki je pomazilila Gospoda z mazilom in mu otrla noge z lasmi svojimi.


Sestri torej pošljeta k njemu, rekoč: Gospod, glej, ki ga ti ljubiš, je bolan.


In ona ji rečeta: Žena, kaj jokaš? Reče jima: Ker so Gospoda mojega vzeli, in ne vem, kam so ga položili.


Reče ji Jezus: Žena, kaj jokaš? koga iščeš? Ona, misleč, da je vrtnar, mu reče: Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil; in jaz ga bom vzela.


Ko torej zve Gospod, da so farizeji slišali, da Jezus dobiva in krščuje več učencev nego Janez


(prišle so pa druge ladjice iz Tiberije blizu h kraju, kjer so bili jedli kruh, ko je Gospod zahvalil),


in kateri jokajo, kakor bi ne jokali; in kateri se vesele, kakor bi se ne veselili; in kateri kupujejo, kakor bi v lasti ne imeli;


Nočemo pa, da bi ne vedeli, bratje, za pokojne, da se ne žalostite kakor tudi drugi, ki nimajo upanja.


Zato se je moral v vsem enakega storiti bratom, da postane usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom, da poravna ljudstva grehe.


Kajti nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha.


In odpravili so tuje bogove izmed sebe in so služili Gospodu. In njemu se je v srce smililo, da je Izrael tolikanj trpel.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan