Sofonija 2:15 - Chráskov prevod

¹⁵ To je tisto veselo mesto, ki je prebivalo brez skrbi, ki je govorilo v srcu svojem: Jaz sem in nobenega ni razen mene! Kako je postalo v puščavo, v ležišče zverini! Vsak, kdor pojde mimo, bo žvižgal, mahal z roko.

Ekumenska izdaja

¹⁵ To je torej zmagoslavno mesto, ki se je varno čutilo in govorilo: »Jaz in nihče drug!« Kako se je spremenilo v puščavo, v živalski brlog! Vsak, ki gre mimo, samo požvižga in mahne z roko.

Slovenski standardni prevod

¹⁵ To je torej radostna prestolnica, ki je varno prebivala in pravila v svojem srcu: »Jaz in nihče drug!« Kako se je spremenila v pustinjo, v živalski brlog! Vsakdo, ki gre mimo nje, požvižga, zamahne z roko.

Dalmatinova Biblija 1584

¹⁵ Letu je tu veſſelu Méſtu, kateru taku shihèr prebiva, inu je djalu v'ſvoim ſerci: Ieſt ſim tu pravu, inu obenu drugu. Koku je onu sdaj taku puſtu poſtallu? de Svirine v'nym prebivajo, inu kateri mimu gre, ta zhes nje shvishga, inu zhes nje s'rokami vkup luſka.

Sofonija 2:15 Iomraidhean Croise

Jobova knjiga 16:4

Lahko bi tudi jaz govoril kakor vi! Ako bi duša vaša bila na mojem mestu, lahko bi spletal besede zoper vas in zmajeval z glavo nad vami;

Jobova knjiga 27:23

Ploskali bodo nad njim z rokami in izžvižgajo ga z mesta njegovega.

Izaija 22:2

O ropota polno, hrumeče mesto, o grad, radosti poln! Prebodeni tvoji niso prebodeni z mečem in ne umorjeni v vojski.

Izaija 32:11

Trepetajte, o brezskrbne, strah vas bodi, o prezaupljive, slecite se in bodite nage, in opašite si z raševnikom ledja.

Izaija 32:14

Kajti grad bode prazen, šumovito mesto bode zapuščeno, grič Ofel in stražni stolp bosta za brlog vekomaj, na veselje divjim oslom, čredam za pašnik –

Izaija 32:9

Žene brezskrbne, vstanite, čujte glas moj, hčere prezaupne, poslušajte govor moj!

Izaija 47:10

Zakaj ti si se zanašala na hudobnost svojo, govorila si: Nihče me ne vidi. Modrost tvoja in vednost tvoja, ti sta te premotili; in govorila si v srcu svojem: Jaz sem, in nobene druge več razen mene!

Jeremija 18:16

da napravi deželo svojo v stvar strmenju, vednemu zasmehovanju; kdorkoli pojde skozi njo, naj strmi in maje z glavo.

Jeremija 19:8

In to mesto postavim za stvar strmenju in zasmehovanju; kdorkoli pojde mimo njega, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh šib njegovih.

Jeremija 50:13

Od srda Gospodovega se ne bo prebivalo v njej, ampak docela bo zapuščena. Kdorkoli pojde mimo Babilona, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh kazni njegovih.

Žalostinke 1:1

Kako samotno je ostalo mesto, ki je bilo polno ljudstva! Vdovi je podobno – prej oblastno med narodi, kneginja med pokrajinami, sedaj plačuje davek!

Žalostinke 2:1

Kako je pokril Gospod z gostim oblakom hčer sionsko v jezi svoji! Iz nebes na zemljo je vrgel diko Izraelovo in ni se spomnil podnožja nog svojih v jeze svoje dan!

Žalostinke 2:15

Z rokami ploskajo nad teboj vsi, ki gredo mimo po potu, žvižgajo in majejo z glavami proti hčeri jeruzalemski, češ: Je li to tisto mesto, katero so imenovali Dovršenost lepote, Veselje vse zemlje?

Ezekiel 27:36

Kupci med ljudstvi žvižgajo nad teboj. Strahota si vsem, in nikdar več te ne bo!

Ezekiel 28:2

Sin človečji, reci knezu v Tiru: Tako pravi Gospod Jehova: Ker se je prevzelo srce tvoje in govoriš: »Jaz sem bog, na božjem sedežu sedim v srcu morja!« ko vendar si človek in ne Bog, čeprav si naredil srce svoje kakor srce božje –

Ezekiel 28:9

Porečeš li pač vpričo morilca svojega: »Jaz sem bog!« ko vendar si človek in ne Bog v roki tistih, ki te ubijajo?

Ezekiel 29:3

govori in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, Faraon, kralj egiptovski, veliki zmaj, ki ležiš sredi svojih rek, ki si rekel: Moja reka je moja in jaz sem jo sebi naredil.

Daniel 4:27

in je izpregovoril ter rekel: Ni li to veliki Babilon, ki sem ga zgradil za kraljevsko prebivališče z močjo mogočnosti svoje in v čast slave svoje?

Nahum 3:19

Ni ga hladila potrtju tvojemu, rana tvoja je smrtna! Vsi, ki slišijo tvojo zgodbo, ploskajo z rokami nad teboj; kajti na koga se ni razlivala tvoja hudobnost neprestano?

Habakuk 1:7

Strašno je in grozovito; sodba in mogočnost njegova izvirata od njega samega.

Sv. Matevž 27:39

A mimohodeči so ga preklinjali, majoč z glavami svojimi