Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Rimljanom 9:4 - Chráskov prevod

4 oni so Izraelci, njim je bilo dano sinovstvo in slava in zaveze in postava in služba božja in obljube,

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Živa Nova zaveza

4 Bog je tako bogato obdaroval Izraela; saj jih je izbral za svoje ljudstvo. Njim se je razodeval v moči in slavi. Vedno znova je z njimi sklepal zaveze in dal jim je svoje zapovedi. Na njihovih bogoslužjih je Bog prisoten in njim veljajo njegove obljube.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

4 Kí so Izraelitánci, kí je sinovčina i díka i zákonje i právde dánje, i slüžba i obečanja.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

4 oni so Izraelci, njihovo je sinovstvo in veličastvo in zaveze in postavodaja in božja služba in obljube;

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

4 Oni so Izraelci. Njim pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube;

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

4 kir ſo od Israela, katerim ſliſhi otroſzhina, inu zhaſt, inu Savesa inu Poſtava, inu Boshja ſlushba, inu oblube,

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Rimljanom 9:4
61 Iomraidhean Croise  

Ta dan je sklenil Gospod zavezo z Abramom, govoreč: Semenu tvojemu sem dal to deželo od reke Egiptovske do one reke velike, reke Evfrata:


Ta je zaveza moja med menoj in vami in semenom tvojim za teboj, ki naj jo ohranite: Obrezan vam bodi vsak moški.


In zavezo svojo naredim med seboj in teboj in pomnožim te presilno.


In ustanovitim zavezo svojo med seboj in teboj in semenom tvojim za teboj po rodovih njegovih, da bo zaveza večna, da sem ti jaz Bog in semenu tvojemu za teboj.


In mu reče: Katero je ime tvoje? On pa reče: Jakob.


da niso mogli duhovniki stati, da opravljajo službo, spričo oblaka; kajti slava Gospodova je napolnila hišo Gospodovo.


Spominjaj se jih, o Bog moj, da so onečistili duhovništvo in zavezo duhovništva in levitov!


Besedo svojo je naznanil Jakobu, postave svoje in pravice Izraelu.


O Bog, Bog mogočni moj si ti, zgodaj te iščem; po tebi žeja dušo mojo, po tebi hrepeni meso moje v deželi suhi in pusti, kjer ni vodá.


Psalm Asafov. Zares, dober je Bog Izraelu, njim, ki so čistega srca.


In dal je v sužnost svojo moč in slavo svojo zatiralcu v pest.


Rekel sem namreč: Vekomaj se bo milost sezidavala, v samih nebesih utrdiš zvestobo svojo.


Toda milosti svoje mu ne odtegnem in lagal ne bom zoper zvestobo svojo.


Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje in veličastvo tvoje nad njih otroki!


In ko pridete v deželo, ki vam jo da Gospod, kakor je bil obljubil, izpolnjujte to službo.


In Gospod reče Mojzesu: Napiši si te besede, kajti po glasu teh besed sem sklenil s teboj zavezo in z Izraelom.


In govoril boš Faraonu: Tako pravi Gospod: Izrael je sin moj, prvenec moj.


In oblak je pokril shodni šotor, in slava Gospodova je napolnila prebivališče.


Ti pa, Izrael, hlapec moj, Jakob, ki sem te izvolil, seme Abrahama, prijatelja mojega;


Poslušajte me, o hiša Jakobova in ves ostanek hiše Izraelove, ki vas nosim od materinega telesa, pestujem od materinega naročja!


Prekopal ga je in mu potrebil kamenje in ga posadil s plemenitimi trtami; in sezidal je stolp sredi njega in tudi tlačilnico je izdolbel v njem. In je čakal, da obrodi grozdje, toda rodil je viniko.


Ne bode ti več sonce za svetlobo po dnevi in za svit nočni ti ne bo svetil mesec, marveč Gospod ti bode svetloba večna in Bog tvoj tebi za diko.


Ali mi je drag sin Efraim? ali otrok dražesten? Kajti kadarkoli govorim zoper njega, se ga vendar milo spominjam še. Zatorej polje osrčje moje zaradi njega; gotovo se ga usmilim, govori Gospod.


Kajti to je zaveza, ki jo sklenem s hišo Izraelovo po tistih dnevih, govori Gospod: postavo svojo dam v njih osrčje in v srce jim jo zapišem, in bodem jim Bog in oni mi bodo ljudstvo.


Z jokom pridejo, in milo proseče jih popeljem; storim, da pojdejo poleg potokov vodá po ravnem potu, na katerem se ne spotaknejo; zakaj oče sem Izraelu in Efraim je moj prvorojenec.


Kakor se vidi mavrica, ki je na oblakih v dan dežja, taka se je videla svetloba okoli. To je bila prikazen podobe slave Gospodove. In ko sem to videl, padem na obraz in začujem glas govorečega.


Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, in iz Egipta sem poklical sina svojega.


In kadar je Mojzes šel v shodni šotor, da bi govoril z Njim, tedaj je slišal Glas, govoreč k njemu iznad pokrova skrinje pričevanja, iz sredi dveh kerubov; in On je govoril k njemu.


Čujte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinogradnikom in odpotoval.


Kajti postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica je postala po Jezusu Kristusu.


Jezus vidi Natanaela, da gre k njemu, ter reče o njem: Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače!


Kajti za vas velja ta obljuba in za otroke vaše in za vse, ki so še daleč, kolikorkoli jih pokliče Gospod, Bog naš.


Mnogo vsekakor. Najprvo, da so se jim zaupali izreki Božji.


Niste namreč prejeli duha sužnosti zopet v bojazen, ampak prejeli ste Duha sinovstva, ki v njem kličemo: Aba, Oče!


Ni pa tako, da je beseda Božja izgubila veljavo. Kajti niso vsi Izraelci, ki so od Izraela:


Hebrejci so? Tudi jaz sem. Izraelci so? Tudi jaz sem. Seme Abrahamovo so? Tudi jaz sem.


Abrahamu pa so bile dane obljube in semenu njegovemu. Ne pravi: »In semenom«, kakor da bi jih bilo več, temveč kakor za enega: »In semenu tvojemu«, ki je Kristus.


da ste bili v tistem času brez Kristusa, izključeni od meščanstva Izraelovega in tujci zavezam obljube, ne imajoč upanja in brez Boga na svetu.


Sinovi ste Gospodu, svojemu Bogu: ne delajte si zarez, tudi si ne delajte pleše med očmi zaradi mrtveca.


In Mojzes je klical vsemu Izraelu in jim je govoril: Sami ste videli vse, kar je Gospod storil vam pred očmi v Egiptovski deželi Faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej deželi njegovi:


marveč enako z njim, ki tu danes stoji z nami pred Gospodom, našim Bogom, kakor z njim, ki ga danes ni tukaj z nami.


In Gospod reče Mojzesu: Glej, ko boš ležal z očeti svojimi, vstane to ljudstvo in pojde nečistujoč za tujimi bogovi tiste dežele, v katero gredo prebivat, in me zapuste in prelomijo zavezo mojo, ki sem jo sklenil z njimi.


In oznanil vam je svojo zavezo, ki vam jo je ukazal izpolnjevati, tistih deset besed, in napisal jih je na dve kameneni plošči.


Zakaj ti si sveto ljudstvo Gospodu, Bogu svojemu; tebe si je izvolil Gospod, tvoj Bog, da mu boš ljudstvo lastnine izmed vseh ljudstev, kar jih je na površju zemlje.


Imela je pač tudi prva zaveza predpise za službo božjo in pozemeljsko svetišče.


ker so samo mesene naredbe (z jedili in pijačami ter z različnim umivanjem vred) naložene do časa poprave.


Za drugim zagrinjalom pa je bil šotor, imenovan Najsvetejše,


nad njo pa keruba slave, obsenčujoča pokrov sprave …, o čemer sedaj ni govoriti podrobno.


Ker je torej to tako napravljeno, hodijo v prvi šotor vedno duhovniki opravljat službo,


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan