Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Psalmi 60:2 - Chráskov prevod

2 ko se je boril s Sirci iz Mezopotamije in s Sirci Zobejskimi in se je Joab vrnil in pobil Edomcev v Solni dolini dvanajst tisoč.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

2 Gda se je vojsküvao prôti Širiancom v Mešopotamii, i prôti Širiancom z Zobe; gda bi se Joab povrno, i v Solnom dôli pobío dvanajset jezér Edomitancov.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

2 ko se je boril z Aramci iz Mezopotamije in z Aramci iz Sobe in se je Joab vrnil in pobil Edomce v Solni dolini, dvanajst tisoč mož.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

2 ko se je bojeval z Aramejci iz Mezopotamije in z Aramejci iz Cobe in ko se je Joáb vrnil ter pobil Edómce v Solni dolini, dvanajst tisoč mož.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

2 kadar je ſtemi Syrerji v'Meſopotamij, inu Syrerji od Zobe, vojſkoval, kadar ſe je Ioab bil vèrnil, inu je v'Solnim dollu bil pobil dvanajſt taushent Edomiterjeu.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Psalmi 60:2
30 Iomraidhean Croise  

Tu se je zganila in stresla zemlja, podstave nebes so se gibale in majale, ker se je srdil.


In zgodi se potem, da je porazil David Filistejce in jih ponižal. In David je vzel uzdo vladarstva iz rok Filistejcev.


In Abisaj, sin Zervijin, je porazil iz Edomcev v Solni dolini osemnajst tisoč.


David je tudi porazil Hadarezerja, kralja v Zobi pri Hamatu, ko je šel, da si utrdi oblast pri reki Evfratu.


Ko pa so prišli Sirci iz Damaska pomagat Hadarezerju, kralju v Zobi, je David pobil izmed Sircev dvaindvajset tisoč mož.


ako se bo ljudstvo moje, ki je imenovano po mojem imenu, ponižalo in molilo in iskalo obličje moje ter se odvrnilo od hudobnih poti svojih: tedaj uslišim iz nebes in odpustim njih greh in ozdravim njih deželo.


Kajti on napravi rano, pa jo tudi obveže, udari, a roke njegove zacelijo.


On strese zemljo z njenega mesta, in stebri njeni se pretresejo.


Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.


Pred obličjem Gospodovim trepetaj, zemlja, pred obličjem Boga Jakobovega,


V stiski svoji sem klical Gospoda in k Bogu svojemu sem vpil; iz svetišča svojega je začul moj glas in vpitje moje pred njim je prišlo do ušes njegovih.


Zaničeval si hlapca svojega zavezo, oskrunil in vrgel na tla venec njegov.


Kdo je tebi enak med bogovi, Gospod? kdo je kakor ti, poveličan v svetosti, poln vzvišene slave, čudeže delajoč?


In lune svetloba bode kakor sonca svetloba, sončna svetloba pa bode sedemkrat močnejša, kakor sedmih dni svetloba, tisti dan, ko Gospod obveže poškodbo ljudstva svojega in ozdravi vsekane mu rane.


Zato se je vnel srd Gospodov zoper ljudstvo njegovo, in je iztegnil roko svojo in ga udaril tako, da so se potresle gore, in njih trupla so bila kakor smetje po ulicah. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, še je roka Njegova iztegnjena.


Kajti Siriji je glava Damask in Damasku glava Rezin; in še po petinšestdesetih letih bo zrušen Efraim, da ne bode več ljudstvo.


Gospod pa je Bog v resnici, živi Bog in kralj večni; od jeze njegove se trese zemlja, in narodi ne morejo prenašati nevolje njegove.


Porečeš jim torej to besedo: Iz mojih oči kapajo solze noč in dan in ne prenehajo liti; zakaj z velikim potrtjem je potrta devica, hči mojega ljudstva, s prehudim udarcem.


Kajti povrnem ti zdravje in rane tvoje zacelim, govori Gospod, ker so te »pregnanko« imenovali, rekoč: Ta je Sion, po kateri nihče ne vprašuje.


Gledam na gore, in glej, tresejo se in vsi hribi se gibljejo.


Po vseh strehah Moabovih in po ulicah njegovih je zgolj žalovanje; kajti strl sem Moaba kakor posodo, ki ni nobenega veselja v njej, govori Gospod.


Kaj naj ti izpričam, kak zgled naj ti dam, o hči jeruzalemska? Kaj naj primerjam tebi, da te potolažim, o devica, hči sionska? Kajti veliko je kakor morje potrtje tvoje, kdo te more ozdraviti?


Izgubljene poiščem, razgnane pripeljem nazaj, ranjene obvežem in bolne pokrepčam; kar je pa debelo in močno, zatrem; pasel jih bom, kakor je prav.


Pridite in povrnimo se h Gospodu! Kajti on nas je raztrgal in nas tudi ozdravi, on nas je udaril in nas tudi obveže.


Kako naj bi se za to ne tresla dežela in ne žaloval vsak prebivalec v njej? Res se vsa razlije kakor Nil, požene valove in upade kakor reka v Egiptu.


Videle so te gore in se tresle; usula se je ploha, brezno je grmelo, visoko je vzdigovalo roke svoje.


In glej, zagrinjalo v svetišču se pretrga na dvoje od vrha do tal; in zemlja se potrese, in skale se razpokajo,


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan