Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Psalmi 27:5 - Chráskov prevod

5 Kajti on me skrije v koči svoji ob dnevu nesreče, prikrije me v skrivališču šotora svojega in me vzdigne na skalo.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

5 Ár me zakríva vu svojoj hüti v hüdom dnévi, on me skrivno skríje vu Šatori svojem, i na pečíni me zvísi.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

5 Zakaj skril me bo v svojem šotoru ob dnevu nesreče, me prikril v zavetju svojega šotora, me vzdignil na skalo.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

5 Zakaj on mi daje varstvo v svojem zavetišču na dan nesreče, skriva me v skrivališču svojega šotora, na skalo me vzdigne.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

5 Sakaj on mene sakriva v'ſvoji Vtti v'hudim zhaſſu, on mene ſkrivſhi ſkriva v'ſvoim Shotori, Inu me poviſhava na eni ſkali.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Psalmi 27:5
33 Iomraidhean Croise  

In bil je z njimi skrit v hiši Božji šest let. Atalija pa je gospodovala deželi.


Zakaj stojiš od daleč, o Gospod? Zakaj se skrivaš ob časih stiske?


Zatišje si moje in ščit moj, v besedi tvoji imam nado.


Ako hodim po sredi stiske, ohraniš me živega; zoper jezo sovražnikov mojih iztegneš roko svojo, in desnica tvoja me reši.


Hrani me kakor zenico v očesu, v senci peruti svojih me skrivaj


Ta Bog mogočni, ki me opasuje z močjo in brezmadežno dela mojo pot.


O, kako obila je dobrota tvoja, ki jo hraniš njim, kateri se te bojé, in jo izkazuješ njim, kateri pribegajo k tebi, vpričo otrok človeških.


Skrivaš jih v skrivališču obličja svojega pred zarotami ljudi, varuješ jih v koči svoji prepira jezikov.


Stanovitno sem čakal Gospoda, in on je, nagnivši se k meni, slišal vpitje moje.


In me je potegnil iz jame pogube, iz kaluže, in je postavil noge moje na skalo, utrdil korake moje.


Načelniku godbe; psalm sinov Korahovih; za visoke glasove. Hvalna pesem.


In kliči me v dan stiske, rešil te bom, in ti me boš častil.


Načelniku godbe; kakor ›Ne pogubi!‹ Davidova zlata pesem, ko je bežal pred Savlom v votlino.


Sliši, o Bog, vpitje moje, pazi na molitev mojo.


Od kraja zemlje kličem k tebi, ko oslabeva srce moje; pelji me na skalo, višjo od mene.


Z glasom svojim hočem vpiti k Bogu, z glasom svojim k Bogu, in nagne uho k meni.


Zakaj, glej, neprijatelji tvoji ropočejo in sovražilci tvoji dvigajo glave.


Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, bo počival v senci Vsemogočnega.


Kadar me zakliče, ga uslišim, na strani mu bodem v stiski; rešim ga in počastim.


Stolp močan je ime Gospodovo: tja priteče pravični in je na varnem.


Gospod, v stiski so te iskali; molili so ponižno, kadar jih je trla pokora tvoja.


Pojdi, ljudstvo moje, stopi v hrame svoje in zapri si duri za seboj: skrij se za malo časa, dokler ne preide jeza.


In mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.


Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš preroke in kamenaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokla piščeta svoja pod peruti, pa niste hoteli!


Kajti umrli ste, in življenje vaše je skrito s Kristusom v Bogu.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan