Pridigar 6:6 - Chráskov prevod

⁶ In ako bi bil tudi dvakrat tisoč let živel, pa ne videl nič dobrega: ne gre li vse v en kraj?

Ekumenska izdaja

⁶ In če bi živel dvakrat tisoč let, pa bi ne užil nič dobrega: ali ne gre vse v en kraj?

Slovenski standardni prevod

⁶ In če bi živel dvakrat tisoč let in bi ne videl sreče: mar ne gre vse v en kraj?

Dalmatinova Biblija 1584

⁶ De bi on lih dvej taushent lejt shivèl, taku on vſaj nigdar nej dobre vole: Nepride li vſe na enu mejſtu?

Pridigar 6:6 Iomraidhean Croise

1 Mojzes 5:5

In vseh dni, kar jih je živel Adam, je bilo devetsto trideset let; in umre.

Jobova knjiga 1:21

in reče: Gol sem prišel iz telesa matere svoje in gol se povrnem tja; Gospod je dal, Gospod je vzel, Gospodovo ime bodi hvaljeno!

Jobova knjiga 30:23

Kajti vem, da me odpelješ v smrt in v hišo, ki je določena vsem živečim.

Jobova knjiga 7:7

Pomni, da je življenje moje sapa! Ne bo zopet sreče gledalo moje oko.

Psalmi 34:12

Pridite, otroci, poslušajte me, strahu Gospodovega vas bom učil.

Pridigar 12:7

in prah se povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.

Pridigar 2:14

Modri ima oči v glavi, bedak pa hodi po temi. A hkrati sem tudi zaznal, da se jim vsem godi po isti naključbi.

Pridigar 3:20

Vse gre na eno mesto; vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah.

Pridigar 6:3

Ako bi kdo rodil sto otrok in živel mnogo let, kakorkoli veliko bi bilo let njegovih število, a duša njegova bi se ne nasitila dobrega in nazadnje bi mu ne napravili pogreba, tedaj rečem: Izpovitek je srečnejši od njega!

Pridigar 6:5

sonca tudi ni videl, ne česa spoznal. Ta počiva bolje nego on.

Pridigar 7:2

Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine, ker v oni se vidi konec vseh ljudi, in živeči si to vtisne v srce.

Pridigar 9:2

Vse je enako vsem, eno naključje za pravičnega in brezbožnega, za dobrega in čistega in nečistega, za njega, ki daruje, in za njega, ki ne daruje; enako dobremu kakor grešniku, enako njemu, ki prisega, kakor njemu, ki se prisege boji.

Izaija 65:20

Ne bode odondod več otroka, ki bi živel le malo dni, ne starca, ki bi ne dopolnil svojih dni; kajti kdor umre stoleten, bode še mladenič, a grešnik, sto let star, bo preklet.

Izaija 65:22

Ne bodo zidali, kdo drugi pa prebival, ne bodo sadili, kdo drugi pa užival; zakaj kakor so dnevi drevesa, bodo ljudstva mojega dnevi, in rok svojih delo bodo dolgo uživali izvoljenci moji.

Jeremija 17:6

Kajti podoben bode čisto golemu drevesu v pustinji in ne bo videl, da prihaja dobro, temveč prebival bo v suhih krajih v puščavi, v solnati, neobljudeni deželi.

Hebrejcem 9:27

In kakor je človeku namenjeno enkrat umreti, po tem pa sodba,