Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Pridigar 2:16 - Chráskov prevod

16 Zakaj modremu in enako bedaku ne bode večnega spomina, ker v prihodnjih dneh bode že vse pozabljeno. Ah, kako da mora umreti modrec takisto kakor bedak!

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

16 Niti spomin na modrega niti spomin na bedaka ni trajen, ker se v prihodnjih dneh vse pozabi; tako torej modri umre prav tako kakor bedak!

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

16 Niti spomin na modrega niti spomin na norca ni trajen. Ker se v daljnih prihodnjih dneh vse pozabi, tako modri umre skupaj z norcem.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

16 Sakaj na Modriga ſe nepumni vſelej, taku mallu kakòr na Norza, inu ty prihodni dnevi vſe posabio, inu kakòr ta Modri vmèrje, taku tudi Norz.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Pridigar 2:16
17 Iomraidhean Croise  

In kralj je pel žalostinko nad Abnerjem, govoreč: Je li moral umreti Abner, kakor umre nespametnik?


ko veter potegne čeznjo, je ni več in mesta njenega ni več poznati.


da bi živel za večno, ne moral videti jame.


Ali naj bi se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v kraju pogube?


In umrl je Jožef in vsi bratje njegovi in vse to pokolenje.


Nastopi pa v Egiptu nov kralj, ki ni poznal Jožefa.


Modrost razumnega je paziti na svojo pot, bedakov neumnost pa je prevara.


Ni spomina prejšnjih rodov, in prihodnjim, ki še bodo, tudi ne bo spomina pri tistih, ki pozneje nastanejo.


Modri ima oči v glavi, bedak pa hodi po temi. A hkrati sem tudi zaznal, da se jim vsem godi po isti naključbi.


Tedaj sem dejal v srcu svojem: Kakor se godi bedaku, se naključi tudi meni, in čemu sem potem tolikanj moder? In rekel sem v srcu svojem, da je ničemurnost tudi to.


Ker kaj ima modri več nego bedak? kaj ubožec, ki se ume vesti pred živečimi?


Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine, ker v oni se vidi konec vseh ljudi, in živeči si to vtisne v srce.


In tako sem videl brezbožne, da so jih pokopavali in so prišli v grob; tisti pa, ki so prav ravnali, so morali oditi iz svetega kraja in so jih pozabili v mestu. Tudi to je ničemurnost.


A živel je v njem ubog, pa moder mož, ki je rešil mesto po modrosti svoji; ali nihče se ni spomnil tega ubogega človeka.


Kajti živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo ter nimajo plačila več, ker je njih spomin pozabljen.


Tedaj so se pogovarjali, kateri se boje Gospoda, drug z drugim, in Gospod je pazil in poslušal; in spominska knjiga je bila pisana pred njim za tiste, ki se Gospoda boje, in za nje, ki čislajo ime njegovo.


In kakor je človeku namenjeno enkrat umreti, po tem pa sodba,


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan