Jeremija 6:26 - Chráskov prevod

²⁶ O hči ljudstva mojega, opaši se z raševino, valjaj se po pepelu, kakor po edinorojencu žaluj, jokaj prebridko! kajti nagloma pride razdejalec zoper nas.

Ekumenska izdaja

²⁶ Hči, moje ljudstvo, obleci raševnik, valjaj se v pepelu! Žaluj kakor po edincu z bridko žalostjo: »Oh, naglo je prišel nad nas pokončevalec!«

Slovenski standardni prevod

²⁶ Hči mojega ljudstva, obleci si raševnik, valjaj se v pepelu! Žaluj z bridko tožbo kakor za edincem, ker naglo pride nad nas pokončevalec.

Dalmatinova Biblija 1584

²⁶ O Hzhi mojga folka, oblejci Shakle, inu valjaj ſe v'pepeli, shaluj kakòr sa enim edinim Synom, inu klaguj, kakòr ty, kateri ſo ſilnu shaloſtni: Sakaj Opuſzhavez naglu zhes nas pride.

Jeremija 6:26 Iomraidhean Croise

1 Mojzes 21:16

In umakne se strani ter mu sede nasproti, tako daleč, kakor nese lok; dejala je namreč: Naj ne vidim, ko bo umiral deček. In njemu nasproti sedeč, je jokala naglas.

Jobova knjiga 15:21

Groze glas mu doni po ušesih; ko je mir, prihruje nanj pogubnik;

Jobova knjiga 2:8

In Job vzame črepinjo, da bi se z njo praskal, in sede sredi pepela.

Izaija 22:12

Gospod, Jehova nad vojskami, pač kliče tisti dan na jok in plakanje in britje in opasovanje z raševino,

Izaija 22:4

Zato pravim: Obrnite se od mene, da bridko jočem; ne trudite se, tolažeč me zaradi pokončanja hčere ljudstva mojega!

Izaija 3:24

In zgodi se, da bode namesto dišave smrad po plesnobi in namesto pasa vrv in namesto spletenih las pleša in namesto dičnega plašča raševnik, opeklina namesto lepote.

Izaija 30:13

zato vam bode tista krivičnost kakor razpoka v zidu, ki že hoče pasti, kakor izpah v visokem zidu, ki se nagloma, mahoma podere.

Izaija 32:11

Trepetajte, o brezskrbne, strah vas bodi, o prezaupljive, slecite se in bodite nage, in opašite si z raševnikom ledja.

Jeremija 12:12

Na vse gole griče po puščavi so prišli razdejalci; kajti meč Gospodov pokončava od kraja do kraja zemlje: miru ne bo imelo nobeno meso.

Jeremija 13:17

Če pa ne boste poslušali tega, bo na skrivnem plakala duša moja zavoljo prevzetnosti vaše in oči moje bodo hudo jokale in iz njih tekle solze, ker se bo v sužnost peljala čreda Gospodova.

Jeremija 14:17

Porečeš jim torej to besedo: Iz mojih oči kapajo solze noč in dan in ne prenehajo liti; zakaj z velikim potrtjem je potrta devica, hči mojega ljudstva, s prehudim udarcem.

Jeremija 15:8

Več mi bode vdov njegovih kakor morskega peska; pripeljem jim zoper matere mladega moštva razdejalca opoldne, storim, da jih nagloma objame strah in groza.

Jeremija 18:22

Sliši naj se vpitje iz njih hiš, ko boš naglo pripeljal zoper nje krdelo, ker so kopali jamo, da bi me ujeli, in so zanke skrivaj stavili mojim nogam.

Jeremija 30:5

Kajti tako pravi Gospod: Glas trepeta čujemo, strah je in nič miru.

Jeremija 4:11

V tistem času se poreče temu ljudstvu in Jeruzalemu: Žgoč veter z golih višin v puščavi piše proti ljudstva mojega hčeri, ne da veja in ne da čisti;

Jeremija 4:20

podiranje za podiranjem se oznanja. Zakaj opustošena je vsa dežela, naglo so razdejani šotori moji, bliskoma pregrinjala moja.

Jeremija 4:8

Zatorej se opašite z raševino, jokajte in tulite; kajti ni se obrnila goreča jeza Gospodova od nas.

Jeremija 6:14

In hčeri ljudstva mojega zdravijo rano prav lahkomiselno, govoreč: Mir, mir! dasi ni miru.

Jeremija 8:19

Glej, vpitje hčere ljudstva mojega se glasi močno iz daljne dežele: »Ali ni Gospoda na Sionu? ni li Kralja njegovega v njem?« Zakaj so me razdražili z rezanimi podobami svojimi, z ničemurnostmi inozemcev?

Jeremija 8:21

Zavoljo pobitosti hčere ljudstva mojega sem pobit; črno hodim oblečen, groza me je objela.

Jeremija 9:1

O kdo bi me postavil v puščavo, v prenočišče popotnikov, da zapustim ljudstvo svoje in odidem od njih! Zakaj vsi so prešuštniki, skupščina nezvestnikov.

Jeremija 9:10

In iz Jeruzalema naredim groblje, prebivališče šakalov, in iz mest Judovih naredim puščavo, da nihče ne bo prebival v njih.

Žalostinke 1:16

Zato jokam, iz oči mojih teče voda navzdol, ker je daleč od mene tolažnik, ki bi mi poživil dušo; otroci moji so izgubljeni, ker je prevladal sovražnik.

Žalostinke 1:2

Joka in joka po noči in solze ji teko po licih; nihče je ne tolaži izmed vseh ljubiteljev njenih; vsi prijatelji njeni so se ji izneverili, postali so ji sovražniki.

Žalostinke 2:11

Od solzá mi pešajo oči, v osrčju mi kipi bridkost, na zemljo se usipljejo jetra moja zavoljo potrtja hčere ljudstva mojega, ko otročiči in dojenci koprne po mestnih ulicah.

Žalostinke 3:16

In s kamenjem mi je zdrobil zobe, povalil me je v pepel.

Žalostinke 3:48

Potoke vodá toči oko moje zavoljo pogube hčere mojega ljudstva.

Žalostinke 4:10

Roke žen usmiljenih so kuhale otroke svoje, za hrano so jim bili ob razdejanju hčere ljudstva mojega.

Žalostinke 4:3

Celo šakali ponujajo prsi, dojé mladiče svoje, ali ljudstva mojega hči je neusmiljena kakor noji v puščavi!

Žalostinke 4:6

In hujša je krivda ljudstva mojega hčere nego krivda Sodome, ki je bila podrta nagloma, roke se niso utrudile z njo.

Amos 8:10

In izpremenim praznike vaše v žalovanje in vse pesmi vaše v žalostinke in napravim raševnike za vsaka ledja in spravim na vsako glavo plešo, in naredim deželo enako kakor ob žalovanju po edinem sinu in njen konec kakor dan bridkosti.

Jona 3:6

In vest je prišla do kralja v Ninivah: in vstane s svojega prestola, sleče svoj plašč in se ogrne z raševnikom, in sede v pepel.

Zaharija 12:10

In izlijem nad hišo Davidovo in nad prebivalce jeruzalemske duha milosti in ponižnih prošenj, in gledali bodo v mene, ki so ga prebodli, in plakali nad njim, kakor plačejo po edincu, in bridko bodo nad njim žalovali, kakor žalujejo bridko nad prvencem.

Sv. Lukež 7:12

Ko se pa približa mestnim vratom, glej, neso ven mrliča, edinega sina matere njegove, in ona je bila vdova; in mnogo ljudstva iz mesta gre z njo.

Jakob 4:9

Čutite svoje gorjé in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje in radost v potrtost.

Jakob 5:1

Dejte torej vi, bogatini, jokajte in javkajte nad bedami, ki vas zadenejo.