Jeremija 49:17 - Chráskov prevod

¹⁷ In Edom postane stvar strmenja: kdorkoli pojde mimo njega, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh kazni njegovih.

Ekumenska izdaja

¹⁷ Edom postane v grozo: kdor koli pojde mimo njega, se zgraža in žvižglja nad vsemi njegovimi porazi.

Slovenski standardni prevod

¹⁷ Edóm postane groza: vsak, ki bo šel mimo njega, bo zgrožen in se bo rogal zaradi vseh njegovih udarcev.

Dalmatinova Biblija 1584

¹⁷ Taku ima Edom puſt biti, de bodo vſi, kir minu pojdeo, ſe sazhudili, inu shvishgali, nad vſo nyh ſhtrajfingo.

Jeremija 49:17 Iomraidhean Croise

1 Kralji 9:8

In ob tej hiši, bodisi še tako visoka, se bo vsak mimogredoči zavzel in žvižgal; in poreko: Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?

Jeremija 18:16

da napravi deželo svojo v stvar strmenju, vednemu zasmehovanju; kdorkoli pojde skozi njo, naj strmi in maje z glavo.

Jeremija 49:13

Kajti pri sebi sem prisegel, govori Gospod, da bode Bozra v strmenje, sramoto, razdejanje in preklinjanje; in vsa mesta edomska bodo večne puščave.

Jeremija 50:13

Od srda Gospodovega se ne bo prebivalo v njej, ampak docela bo zapuščena. Kdorkoli pojde mimo Babilona, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh kazni njegovih.

Jeremija 51:37

In Babilon bode v kupe kamenja, prebivališče šakalov, v grozo in žvižganje, brez prebivalca.

Ezekiel 25:13

zato pravi tako Gospod Jehova: Iztegnem roko svojo proti Edomu ter iztrebim iz njega ljudi in živino; in ga naredim v puščavo od Temana naprej, in prav do Dedana bodo padali pod mečem.

Ezekiel 27:36

Kupci med ljudstvi žvižgajo nad teboj. Strahota si vsem, in nikdar več te ne bo!

Ezekiel 35:15

Kakor si se veselila dedne posesti doma Izraelovega, ker je bila opustošena, prav tako storim tebi: puščava postaneš, o gora Seir, in ves Edom sploh! In spoznajo, da sem jaz Gospod.

Ezekiel 35:3

ter ji reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, o gora Seir, in iztegnem roko svojo nadte in te storim v puščavo in pustinjo.

Ezekiel 35:7

Naredim torej goro Seir v samoto in pustinjo in potrebim z nje njega, ki prihaja, in njega, ki odhaja.

Mihej 6:16

Kajti drže se postav Omrijevih in ravnajo prav kakor hiša Ahabova in žive po njih svetu: zato da te izdam ljudem v strmenje in prebivalce mesta v žvižganje; in nosili boste ljudstva mojega sramoto.

Sofonija 2:15

To je tisto veselo mesto, ki je prebivalo brez skrbi, ki je govorilo v srcu svojem: Jaz sem in nobenega ni razen mene! Kako je postalo v puščavo, v ležišče zverini! Vsak, kdor pojde mimo, bo žvižgal, mahal z roko.

5 Mojzes 29:22

ter da je vsa zemlja le žveplo in sol, pogorišče, ki se ne obseva in ki ne rodi, ki na njej ne raste bilje kakor v kraju razdejane Sodome in Gomore, Adame in Seboima, ki jih je Gospod pokončal v jezi in togoti svoji –