Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 4:11 - Chráskov prevod

11 V tistem času se poreče temu ljudstvu in Jeruzalemu: Žgoč veter z golih višin v puščavi piše proti ljudstva mojega hčeri, ne da veja in ne da čisti;

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

11 Tisti čas porekó o tem ljudstvu in Jeruzalemu: Žgoč veter z golih višin v puščavi vleče proti hčeri, proti mojemu ljudstvu, ne da veja, ne da čisti.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

11 Tisti čas bo rečeno temu ljudstvu in Jeruzalemu: Žgoč veter z goljav v puščavi vleče proti hčeri mojega ljudstva, pa ne da bi prevejal in prečistil:

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

11 Taiſti zhas ſe bo letimu folku inu Ierusalemu povédalu: En ſuh vejter gre zhes Gorre ſemkaj, kakòr is Puſzhave, po poti pruti Hzheri mojga folka, nikar de bi vejal ali plal.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 4:11
28 Iomraidhean Croise  

Dežil bo na brezbožne zanke, ogenj in žveplo in pekoč veter bode njih čaše delež.


Zato pravim: Obrnite se od mene, da bridko jočem; ne trudite se, tolažeč me zaradi pokončanja hčere ljudstva mojega!


Zmerno ga je kaznoval, ko ga je poslal v pregnanstvo, odpodil ga je s silovitim dihom svojim ob dnevi vzhodnega vetra.


Vejal jih boš, in veter jih odnese in vrtinec jih razkropi; ti pa se boš radoval v Gospodu, v Svetniku Izraelovem se boš ponašal.


In ni ga, ki bi klical ime tvoje, ki bi se zbudil, da se poprime tebe; kajti skril si obličje svoje pred nami in nas izročil oblasti krivic naših.


Zato jih raztrosim kakor pleve, ki lete ob vetru v puščavi.


Porečeš jim torej to besedo: Iz mojih oči kapajo solze noč in dan in ne prenehajo liti; zakaj z velikim potrtjem je potrta devica, hči mojega ljudstva, s prehudim udarcem.


Glej, vihar Gospodov, iz srda njegovega, je prihrumel, vrtinčast vihar: zgrne se nad glavo brezbožnim.


veter močnejši nego za tisto mi pride. Sedaj izrečem tudi jaz sodbe nad njimi.


Glej, vpitje hčere ljudstva mojega se glasi močno iz daljne dežele: »Ali ni Gospoda na Sionu? ni li Kralja njegovega v njem?« Zakaj so me razdražili z rezanimi podobami svojimi, z ničemurnostmi inozemcev?


O kdo bi me postavil v puščavo, v prenočišče popotnikov, da zapustim ljudstvo svoje in odidem od njih! Zakaj vsi so prešuštniki, skupščina nezvestnikov.


Pšica moreča je njih jezik; zvijačo govore; z usti govori mir prijatelj s prijateljem, ali v srcu svojem preži nanj.


Od solzá mi pešajo oči, v osrčju mi kipi bridkost, na zemljo se usipljejo jetra moja zavoljo potrtja hčere ljudstva mojega, ko otročiči in dojenci koprne po mestnih ulicah.


Potoke vodá toči oko moje zavoljo pogube hčere mojega ljudstva.


Roke žen usmiljenih so kuhale otroke svoje, za hrano so jim bili ob razdejanju hčere ljudstva mojega.


Celo šakali ponujajo prsi, dojé mladiče svoje, ali ljudstva mojega hči je neusmiljena kakor noji v puščavi!


In hujša je krivda ljudstva mojega hčere nego krivda Sodome, ki je bila podrta nagloma, roke se niso utrudile z njo.


In glej, čeprav zasajena, bo li imela srečo? Se li ne posuši docela, kakor hitro se je dotakne vzhodni veter? Usahne na gredicah, na katerih raste.


A izruvana je bila v togoti, na tla vržena, in vzhodni veter je posušil njen sad: močne veje njene so se zlomile in usahnile, ogenj jih je požgal.


Čeprav je Efraim sadovit med brati svojimi, vendar pride vzhodni veter, veter Gospodov se vzdigne od puščave, in vir njegov usahne in njegov studenec se posuši. On opleni zakladnico vseh dragotin.


Zatorej bodo kakor jutranji oblak in kakor rosa, ki hitro izgine, kakor pleve, ki jih vihar pobere z gumna, in kakor dim iz dimnika.


Zajel jih je veter s perutmi svojimi, in osramočeni bodo zavoljo daritev svojih.


Potem puhne kakor veter mimo in preide ter se pregreši: ta moč njegova mu je bog!


Glejte, jaz obujam Kaldejce, tisto trdo in hitro ljudstvo, ki hodi po širjavi zemlje, da si lasti domovanja, ki niso njegova.


On ima velnico v roki svoji in očedi gumno svoje in pospravi pšenico svojo v žitnico, a pleve sežge z neugasljivim ognjem.


On ima velnico v roki svoji, in očedi gumno svoje in pospravi pšenico v žitnico svojo, a pleve sežge z neugasljivim ognjem.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan