Jeremija 34:22 - Chráskov prevod

²² Glej, jaz ukažem, govori Gospod, in jih pokličem nazaj zoper to mesto, da ga oblegajo in ga vzamejo in požgo z ognjem, in mesta Judova dam v pustošenje, tako da v njih ne bode prebivalca.

Ekumenska izdaja

²² Resnično, govori Gospod, ukažem in jih pripeljem zopet nazaj k temu mestu, da se bodo zoper njega bojevali, ga zavzeli in požgali z ognjem. Judova mesta pa napravim v puščavo, kjer nihče ne prebiva.

Slovenski standardni prevod

²² Glejte, ukazal bom, govori Gospod, in jih pripeljal nazaj nad to mesto, da se bodo bojevali proti njemu, ga zavzeli in požgali z ognjem. Judova mesta bom spremenil v puščavo, kjer ne bo nihče prebival.

Dalmatinova Biblija 1584

²² Sakaj pole, jeſt hozhem nym porozhiti, pravi GOSPVD inu je hozhem ſpet pred letu Méſtu pèrpelati, de bodo supàr nje vojſkovali, inu je dobili, inu s'ognjom poshgali: Inu hozhem Iudouſka Méſta opuſtiti, de nebo nihzhe vezh tukaj prebival.

Jeremija 34:22 Iomraidhean Croise

2 Samuel 16:11

Še reče David Abisaju in vsem hlapcem svojim: Poglej, sin moj, ki je prišel iz osrčja mojega, mi streže po življenju, koliko bolj ta Benjaminec! Pustite ga, naj kolne; zakaj Gospod mu je velel.

2 Kralji 25:6

Tedaj ujamejo kralja ter ga pripeljejo gori h kralju babilonskemu v Riblo; in izrekli so sodbo nad njim.

2 Kralji 25:9

in požge hišo Gospodovo in hišo kraljevo in vse hiše v Jeruzalemu, namreč vsako večjo hišo požge z ognjem.

2 Kroniška 36:17

Zato je pripeljal nadnje kralja Kaldejcev, ki so pomorili njih mlado moštvo z mečem v hiši njih svetinje in niso prizanesli mladeniču, ne devici, ne starcu, ne sivolascu; vse jih je izdal njemu v roko.

Izaija 13:3

Jaz sem ukazal posvečencem svojim, tudi sem poklical na jezo svojo junake svoje, ki se radujejo v moji veličasti.

Izaija 24:12

Po mestu je ostalo le razdejanje, in v razvaline so razbita vrata.

Izaija 37:26

A nisi li slišal, da sem jaz to delal od zdavnaj in snoval od starih časov? Sedaj sem storil, da je prišlo to, da rušiš utrjena mesta v kupe razvalin.

Izaija 6:11

Nato rečem: Doklej, Gospod? In odgovori: Dokler se ne opustošijo mesta, da ne bo prebivalca, in hiše, da bodo brez ljudi, in dokler ne bo dežela opustošena in zapuščena

Izaija 64:10

Sveta in prekrasna hiša naša, ki so te v njej hvalili očetje naši, je požgana z ognjem in vse, kar nam je bilo dragoceno, je v razvalinah.

Jeremija 2:15

Zoper njega rjovejo mladi levi, zaganjajo svoj glas in pustošijo deželo njegovo; mesta njegova so požgana, da nihče ne prebiva v njih.

Jeremija 32:29

In Kaldejci, ki se bojujejo zoper to mesto, pridejo vanje in ga zapalijo z ognjem ter požgo s hišami vred, ki so na njih strehah kadili Baalu in pitne daritve darovali tujim bogovom, da bi me dražili.

Jeremija 33:10

Tako pravi Gospod: Še se bo slišal v tem kraju, ki o njem pravite: »Opustošen je, da ni ne človeka, ne živali,« v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih, opustošenih tako, da ni v njih človeka, ne prebivalca, ne živine,

Jeremija 34:2

Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Pojdi in govori Zedekiju, kralju Judovemu, in mu reci: Tako pravi Gospod: Glej, jaz izročam to mesto v roko kralja babilonskega, da ga požge z ognjem.

Jeremija 38:23

In vse žene tvoje in sinove tvoje odpeljejo h Kaldejcem, in ne iztrgaš se njih roki tudi ti ne, ampak roka kralja babilonskega te zgrabi in boš kriv, da se to mesto požge z ognjem.

Jeremija 39:8

Hišo kraljevo pa in hiše ljudske so požgali Kaldejci z ognjem in obzidje jeruzalemsko so podrli.

Jeremija 4:7

Lev izhaja iz goščave svoje, in ubijalec narodov prihaja, gre iz kraja svojega, da pripravi deželo tvojo v pustinjo, da se razdenejo mesta tvoja in ne bo nihče prebival v njih.

Jeremija 44:22

In Gospod ni mogel tega več trpeti zavoljo hudobnosti vaših del, zavoljo gnusob, ki ste jih delali. Zato je dežela vaša postala puščava, stvar strmenja in preklinjanja, brez prebivalcev, kakor je dandanašnji.

Jeremija 50:13

Od srda Gospodovega se ne bo prebivalo v njej, ampak docela bo zapuščena. Kdorkoli pojde mimo Babilona, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh kazni njegovih.

Jeremija 52:13

in požge hišo Gospodovo in hišo kraljevo in vse hiše v Jeruzalemu, namreč vsako večjo hišo požge z ognjem.

Jeremija 52:7

Tedaj je bilo mesto predrto, in vsi vojščaki so pobegnili in šli iz mesta po noči skozi vrata med dvojnim zidom, ki so bila poleg kraljevega vrta (Kaldejci pa so oblegali mesto kroginkrog), in šli so po poti proti nižini.

Jeremija 9:11

Kdo je tisti modri mož, ki bi to razumel? in komu so govorila usta Gospodova, da bi oznanjal to? Zakaj je ta dežela pokončana in požgana kakor puščava, da nihče ne hodi po njej?

Žalostinke 1:1

Kako samotno je ostalo mesto, ki je bilo polno ljudstva! Vdovi je podobno – prej oblastno med narodi, kneginja med pokrajinami, sedaj plačuje davek!

Ezekiel 13:22

Ker ste z lažmi užalostile srce pravičnega, ki mu jaz nisem žalosti prizadel, in krepčale ste roke brezbožnega, da se ne bi vrnil s hudobne poti svoje, da se ohrani v življenju:

Amos 3:6

Zabuči li trobenta v mestu, in ljudstvo se ne prestraši? Ali se pa v mestu zgodi nesreča, katere bi Gospod ne bil napravil?

Mihej 7:13

In zemlja postane puščava zavoljo prebivalcev svojih, zavoljo sadu njih dejanj.

Zaharija 1:12

Tedaj izpregovori angel Gospodov in reče: O Gospod nad vojskami, doklej se ne usmiliš Jeruzalema in mest Judovih, na katera si se srdil že sedemdeset let?

Zaharija 7:14

ali raznesel sem jih kakor z vetrom med vse narode, ki jih niso poznali; in zemlja je bila opustošena za njimi, da nihče ni hodil po njej; in izpremenili so deželo zaželjeno v puščavo.

Sv. Matevž 22:7

Kralj pa se razjezi ter pošlje vojske svoje in pogubi tiste ubijalce in požge njih mesto.