Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 20:18 - Chráskov prevod

18 Zakaj sem prišel iz maternice, da bi videl preglavico in žalost in bi v sramoti ginili dnevi moji?

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

18 Zakaj sem prišel iz materinega telesa, da doživim muko in žalost, da v sramoti izginejo moji dnevi?

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

18 Zakaj sem prišel iz materinega naročja, da okušam trud in žalost, da moji dnevi minevajo v samoti?

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

18 Sakaj ſim jeſt vſaj le is materiniga teleſſa vunkaj priſhàl, de moram takovo nujo inu ſerzhno shaloſt viditi, inu moje dny s'ſramotjo dokonjati?

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 20:18
27 Iomraidhean Croise  

Sam pa gre dalje v puščavo, en dan hoda, in pride in sede pod brinov grm in prosi zase, da bi umrl, govoreč: Zadosti mi je! sedaj, o Gospod, vzemi dušo mojo; kajti nisem boljši nego očetje moji!


Človek, rojen iz žene, je kratkih dni in dosita ima nadlog,


O da bi me shranil v šeolu, da bi me skril, dokler ne mine jeza tvoja, mi določil rok, in potem se me spomnil!


Čemu je dal Bog siromaku luč in življenje onim, ki so v bridkosti duše?


ampak človek se rodi za nadlogo, kakor iskre letajo kvišku.


Ne skrivaj mi obličja svojega v dan stiske moje, nagni mi uho svoje; ob dnevi, ko kličem, me hitro usliši!


Približaj se duši moji, reši jo, zavoljo sovražnikov mojih me odkupi!


Od stopala do temena ni nič zdravega na njem: zgolj rane in proge in vedno novi tvori, ki jih ne iztiskajo in ne obvezujejo in ne mečé z oljem.


Poslušajte me vi, ki poznate pravičnost, ljudstvo, ki ima postavo mojo v srcu svojem: Ne bojte se zasramovanja smrtnega človeka in ne plašite se njih preklinjanja!


»Gorje mi, mati moja, ker si rodila mene, ki mi napoveduje pravdo in prepir vsa ta dežela; nisem jim posojal in posojali mi niso, a vsakdo me preklinja.«


Zakaj je bolečina moja večna in rana moja smrtna? noče se zaceliti. Mi li boš res podoben prevarljivemu studencu, nestanovitnim vodam?


Ležati nam je v sramoti svoji in nečast naša nas pokriva, zakaj grešili smo zoper Gospoda, Boga svojega, mi in očetje naši, od svoje mladosti prav do današnjega dne; in poslušali nismo glasu Gospoda, Boga našega.«


O da bi se mogel poživiti v žalosti! V meni hira srce moje.


Nič vam mari, vi vsi, ki greste mimo po poti? Glejte in vidite, je li bolečina enaka bolečini moji, ki so jo storili meni, ki me je Gospod napolnil z bridkostjo v dan goreče jeze svoje!


Jaz sem tisti mož, ki okuša bridkost po šibi togote njegove.


Zakaj dopuščaš, da vidim krivico, zakaj gledaš nadlogo? Kajti pustošenje in nasilstvo je pred menoj, in nastaja prepir in vnema se boj!


Resnično, resnično vam pravim, da boste jokali vi in plakali, a svet se bo radoval; vi pa bodete žalostni, ali žalost vaša se premeni v radost.


Oni gredo torej izpred velikega zbora in se vesele, da so bili spoznani za vredne, trpeti sramoto za ime njegovo.


Zategadelj tudi to trpim, toda ni me sram; vem namreč, komu sem veroval, in preverjen sem, da je zmožen hraniti, kar sem mu izročil, za tisti dan.


Stanovitnosti vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo.


drugi pa so trpeli zasramovanje in bičanje, vrhutega pa spone in ječe;


ozirajoč se v začetnika in dovrševalca vere, v Jezusa, ki je za namenjeno mu veselje pretrpel križ, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola.


Zatorej izidimo k njemu ven za šotorišče, noseč sramoto njegovo!


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan